Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bolezni in škodljivci paradižnikov
Novinka je napisal/a: |
Kako se drugi soočate s tem nevihtnim vremenom? Preventivno po vsaki nevihti skropite z naravnimi pripravki, ste posegli po sistemikih ali čakate in ukrepate, če se bolezen pojavi? |
Čakam in opazujem, zaenkrat še ni bilo potrebe po ukrepanju. Ko je napad res hud in domači pripravki ne zaležejo, posežem tudi po sistemiku, čeprav zelo redko in obotavljivo. Za svoje paradižnike vsaj vem, kolikokrat in s čim sem jih tretirala, pri kupljenih je vse to neznanka. In pa: cuprablau je pri meni nekaj podobnega, kot cepljenje otrok, da ne zbolijo. Dobijo ga že med vzgojo, po navodilih: dvakrat v 7-10 dnevnih razmikih, ko so še v lončkih, tretjič, ko se dobro vrastejo na vrtu. Kasneje pa ne več.
Tisti, ki so pod streho, praktično ne rabijo škropljenja, izven strehe sadim le nekaj sadik, zaradi katerih pa dobivam sive lase. (tisti, ki me poznate osebno, si boste mislili, da sem v preteklosti gojila hektare in hektare paradižnikov na prostem:)
PS: če vam drobni tisk dela težave, kliknite "citiraj", tam ga boste z lahkoto prebrali .
muha je napisal/a: |
Za svoje paradižnike vsaj vem, kolikokrat in s čim sem jih tretirala, pri kupljenih je vse to neznanka. |
Pri paradižnikih sicer neke potrebe nimam, če streho naredim pravi čas. So pa včasih problem kake uši na mladem fižolu, tistih par trt (žal očitno napačnega) jedilnega grozdja, ki jih ščitim skoraj do konca junija, breskve do cvetenja, nekatere jablane do sredina maja. Kaj pa moramo prepustiti tudi propadu, npr. če mi na špinačo ali solato pridejo uši, ker tam bi sicer predvideno karenco zlahka dosegel pred uporabo, ampak mi to nekako ni dovolj.
ni nujno tako. pogoji, ki jih dosegajo v hermetično zaprtih rastlinjakih jim omogočajo vzgojo z manj škropivi. ker nimajo zemlje, ni plevela, ni herbicidov, velika površina pomeni natančno odmerjanje, vrtičkarji lahko presegajo koncentracije za večkrat, 10x, 100x,, bodisi iz načela “od viška ne boli” bodisi iz neznanja pri preračunih, enotah... v rastlinjakih nimajo mačk ipd, delajo v rokavicah, z maskami itd. zaenkrat je razlika v okusu, ki pa s ve od kod izvira, tj iz deleža sladkorja. ko s križanjem premagajo še to, bo zunaj vzgojeni paradajz njabrž izginil.
matejos je napisal/a: |
ni nujno tako. pogoji, ki jih dosegajo v hermetično zaprtih rastlinjakih jim omogočajo vzgojo z manj škropivi. ker nimajo zemlje, ni plevela, ni herbicidov, velika površina pomeni natančno odmerjanje, vrtičkarji lahko presegajo koncentracije za večkrat, 10x, 100x,, bodisi iz načela “od viška ne boli” bodisi iz neznanja pri preračunih, enotah... v rastlinjakih nimajo mačk ipd, delajo v rokavicah, z maskami itd. zaenkrat je razlika v okusu, ki pa s ve od kod izvira, tj iz deleža sladkorja. ko s križanjem premagajo še to, bo zunaj vzgojeni paradajz njabrž izginil. |
No, tole je pa daleč, zelo daleč od resnice. Okus je posledica desetin sekundarnih metabolitov, ki jih rastlina tvori, predvsem, kadar je v neoptimalnih razmerah, saj se z njimi varuje pred vsemi okoljskimi dejavniki, ki ji povzročajo stres. Del okusa je res odvisen od sladkorja, še zdaleč pa ne ves. In ne moreš s križanjem doseči nečesa, česar v genskem zapisu staršev križancev ni.
Pri meni se je včeraj na samo eni od sadik pojavila plesen. Hitro sem potrgal obolele liste, danes pa sem kurativno poškropil to obolelo sadiko z žajbljevim pripravkom narejenim po naslednjem receptu - prosim če potrdite ali sem ga naredil pravilno ali ne:
- zavrel sem 1L vode, dodal pest posušenega žajblja, potem pa to pustil namakati slabih 20 ur. Zjutraj sem precedil in z nerazredčeno tekočino poškropil obolelo sadiko.
Hvala za pomoč
- zavrel sem 1L vode, dodal pest posušenega žajblja, potem pa to pustil namakati slabih 20 ur. Zjutraj sem precedil in z nerazredčeno tekočino poškropil obolelo sadiko.
Hvala za pomoč
Vrgla sem ven sadiko. Že kake tri teden, se ji je slabo pisalo, ampak ker imam na parceli v bližini krompirja posajenih zgolj par sadik in ne bo večje škode, če bom morala vse ven vržt, sem jo nekaj časa samo opazovala in tretirala z alagami, rumenim mineralom in sodo bikarbono. Več kot očitno ni zaleglo nič, zato je danes šla ven. Ali kdo ve, za katero bolezen gre in ali bi bil lahko razlog za napad bližina krompirja (ki praktično ni napaden...) Sadika je propadla na celi črti, napadeni so bili listi, cvetovi so pri peclju počrneli in se posušili, napadeni so tudi plodovi.