Objavljeno: So Jul 30, 2016 11:21 pm
| Plamenka je napisal/a: |
Danes pobrani za 3. rundo paradižnikove mezge. Tole bo pri meni to sezono največ naenkrat, potem bo vse manj. |
To bo pa zanimiva barva mezge !
To bo pa zanimiva barva mezge !
Stran 100 od 125
To bo pa zanimiva barva mezge !
Objavljeno: So Jul 30, 2016 11:34 pm
| Andrej Banko je napisal/a: |
To bo pa zanimiva barva mezge ! |
Nič posebnega, ker zmešam vse skupaj.
Lahko bi seveda kuhala vsako barvo posebej, a nam paradižnikove mezge nerdečih barv niso všeč. Najbolj mi je všeč temnordeča, a letos mi spet premalo zorijo črni paradižniki in prevladujejo beli, zato je svetlejša.
Objavljeno: Ne Jul 31, 2016 1:18 am
Tole je pa "krščanska porcija" paradajza! 
_________________mfranc
_________________mfrancObjavljeno: Ne Jul 31, 2016 2:22 pm
Sem ravno danes primerjal dve sadiki dateljnega paradižnika Caprese in eno sadiko sem imel brez dodatka norveškega solitra (na tej je bilo cel kup plodov s črno konico - pomanjkanje kalcija), drugi sadiki pa sem pred kakšnim mesecem dal dve peščice norveškega solitra okoli rastline in ima sedaj popolnoma zdrave plodove pa še veliko bolje je obložena. Očitno deluje!_________________kar zraste pač zraste
Objavljeno: Ne Jul 31, 2016 3:20 pm
Sestava:
15 % dušik (N), 16 % kalcijev oksid (CaO)
Rade, se ne bojiš, da bi prisoten dušik povzročil pretirano rast?_________________mfranc
15 % dušik (N), 16 % kalcijev oksid (CaO)
Rade, se ne bojiš, da bi prisoten dušik povzročil pretirano rast?_________________mfranc
Objavljeno: Ne Jul 31, 2016 4:06 pm
mfranc, prilagam slike te sadike Caprese
ta sadika je visoka podobno kot tiste iste sorte, ki niso dobile norveškega solitra, torej cca 1,80 m, kar je za to sorto normalno. Pustil sem tri vrhe, trenutno pa ima skupaj 15 grozdov (na zgornjih so sicer še majhni paradajzki, višje pa še kar cveti), na vsakem grozdu pa je od 14 do 20 plodov (ki sedaj že zorijo in okus je fantastičen, po obliki pa so prav luštni), torej podobno kot ostale, dejansko celo bolj obložena je, pomembna razlika, ki jo opazim pa je ta, da ta sadika nima niti enega plodu s črno konico. Očitno pomaga, kajti ostale Caprese sadike imajo tu pa tam kakšen plod s črno konico, ki ga sproti odtrgam.
Pelati Elba tako ali tako nimajo problema s pomanjkanjem kalcija, vsaj jaz ga nisem v dveh letih zasledil.
Na Dasher datljevem pa se izredno redko pojavi kakšen plod s črno konico, tako da nisem sploh dodajal norveški soliter. Očitno ne rabi toliko kalcija.
Sem lani imel kar nekaj problema s sorto Caprese in sem se zato letos odločil, da na eni sadiki naredim test. Očitno dušik ni kaj veliko nagajal, saj tudi v navodilih piše, da lahko daš peščico ali dve na sadiko v času rasti.
in še ena slika te sadike iz drugega zornega kota
_________________kar zraste pač zraste
ta sadika je visoka podobno kot tiste iste sorte, ki niso dobile norveškega solitra, torej cca 1,80 m, kar je za to sorto normalno. Pustil sem tri vrhe, trenutno pa ima skupaj 15 grozdov (na zgornjih so sicer še majhni paradajzki, višje pa še kar cveti), na vsakem grozdu pa je od 14 do 20 plodov (ki sedaj že zorijo in okus je fantastičen, po obliki pa so prav luštni), torej podobno kot ostale, dejansko celo bolj obložena je, pomembna razlika, ki jo opazim pa je ta, da ta sadika nima niti enega plodu s črno konico. Očitno pomaga, kajti ostale Caprese sadike imajo tu pa tam kakšen plod s črno konico, ki ga sproti odtrgam.
Pelati Elba tako ali tako nimajo problema s pomanjkanjem kalcija, vsaj jaz ga nisem v dveh letih zasledil.
Na Dasher datljevem pa se izredno redko pojavi kakšen plod s črno konico, tako da nisem sploh dodajal norveški soliter. Očitno ne rabi toliko kalcija.
Sem lani imel kar nekaj problema s sorto Caprese in sem se zato letos odločil, da na eni sadiki naredim test. Očitno dušik ni kaj veliko nagajal, saj tudi v navodilih piše, da lahko daš peščico ali dve na sadiko v času rasti.
in še ena slika te sadike iz drugega zornega kota
_________________kar zraste pač zrasteObjavljeno: Ne Jul 31, 2016 11:17 pm
Spomladi sem dobival neke nasvete, kako je priporočljivo sadike paradižnika posaditi v zemljo postrani, pod kotom.
Ker naj bi tako rastlina razvila močnejši koreninski sistem.
Pa sem res nekaj paradižnikov posadil na ta način.
Sicer dopuščam možnost, da to res doprinese k močnejšim koreninam, vendar pa jaz osebno tako ne bom več sadil.
Namreč, vrh sadike se potem tekom rasti res poravna navzgor, vendar pa v spodnjem delu ostane steblo ukrivljeno, kot nekakšno koleno.
In če je potem paradižnik lepo obložen s plodovi, je na tistem mestu šibka točka, kjer se sadika poseda in lomi.
Ta teden sem moral tri sadike popravljati, dvigovati in na novo povezati, ker je bilo steblo spodaj že skoraj v obliki črke S.
Mislim, da škode sicer ne bo, ker sem hitro opazil in nekako rešil situacijo, ampak je pa šola za v prihodnje.
Ker naj bi tako rastlina razvila močnejši koreninski sistem.
Pa sem res nekaj paradižnikov posadil na ta način.
Sicer dopuščam možnost, da to res doprinese k močnejšim koreninam, vendar pa jaz osebno tako ne bom več sadil.
Namreč, vrh sadike se potem tekom rasti res poravna navzgor, vendar pa v spodnjem delu ostane steblo ukrivljeno, kot nekakšno koleno.
In če je potem paradižnik lepo obložen s plodovi, je na tistem mestu šibka točka, kjer se sadika poseda in lomi.
Ta teden sem moral tri sadike popravljati, dvigovati in na novo povezati, ker je bilo steblo spodaj že skoraj v obliki črke S.
Mislim, da škode sicer ne bo, ker sem hitro opazil in nekako rešil situacijo, ampak je pa šola za v prihodnje.
Objavljeno: Ne Jul 31, 2016 11:49 pm
Andrej, ta ukrivljeni del, koleno, bi moral biti nekje 10 cm POD zemljo in bi ne bilo težav, ki jih opisuješ. Če potem nizko nad tlemi tak paradižnik privežeš h količku, bi moral biti dovolj trdno usidran v tla.
Objavljeno: Po Avg 01, 2016 12:20 am
| metuljc je napisal/a: |
| Andrej, ta ukrivljeni del, koleno, bi moral biti nekje 10 cm POD zemljo in bi ne bilo težav, ki jih opisuješ. |
Uf, kako se pa to izvede ?!
Ok, recimo posadiš - vstviš sadiko recimo v 20 - 25cm globoko jamo pod kotom in nato upogneš steblo pokonci in zasuješ tako, da ostone upogmjeno pod zemljo, ali kako ?
Objavljeno: Po Avg 01, 2016 8:16 am
AB, jaz sem jih letos v rastlinjaku znova posadila ležeče. Tako, kot opisuje metuljc in kot si si pravilno raztolmačil sam. Skopljem jarek in sadike upognem na dnu jarka. Zasujem in od tam naprej se obnašajo enako, kot če so sajene navpično.
Poskušala sem obe varianti a mislim, da se pod pokrito streho bolje obnese ležeča. Je pa to pogojeno potem z drugačnim načinom zalivanja. K tako sajenim sadikam ni dobro dajati plastenk, ker bo del korenine ostal brez vode. Pač pa je ugodno pri zalivanju preko poroznih cevi. Letos si je naš krt spet izbral tunel za "dnevno sobo" in vidim, da so dvignjene sadike dosti manj prizadete, kot so bile ob navpičnem sajenju, ker imajo sedaj korenine razpredene na širši površini.
Kaj ko bi kolena zasul z zemljo? Lahko narediš to? Koleno bi naredilo nove korenine.
Poskušala sem obe varianti a mislim, da se pod pokrito streho bolje obnese ležeča. Je pa to pogojeno potem z drugačnim načinom zalivanja. K tako sajenim sadikam ni dobro dajati plastenk, ker bo del korenine ostal brez vode. Pač pa je ugodno pri zalivanju preko poroznih cevi. Letos si je naš krt spet izbral tunel za "dnevno sobo" in vidim, da so dvignjene sadike dosti manj prizadete, kot so bile ob navpičnem sajenju, ker imajo sedaj korenine razpredene na širši površini.
Kaj ko bi kolena zasul z zemljo? Lahko narediš to? Koleno bi naredilo nove korenine.