Kako se lotiti oblikovanja rožnega vrta
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
| Citiram: |
| član: Ima nekaj vprašanj: - koliko časa in dela je potrebnega za začetno ureditev vrta iz vrtnic v obsegu 100 m2 ob predpostavki, da sta teren in zemlja že urejena? (predvidevam, da večino časa vzame načrt zasaditve in izbira ustreznih sort) - koliko vrtnic bi se lahko posadilo na 100 m2 in kakšna je pov. cena/ali cen. razpon za sadiko? - ali vrtnice kupujete ali jih tudi same razmožujete? - kakšne kriterije običajno uporabljate pri izbiri sort vrtnic (plezalka/talna, barva, dišeča/nedišča...) - ali vse vrtnice cvetijo ob istem času (predvidevam, da ne - kako potem to upoštevate pri načrtovanju vrta - uporabiti zgodnjo sorto za ozadnje in daste pozno v ospredje, posadite istočasno cvetoče vrtnice skupaj)? - koliko dela je z vzdrževanjem enkrat narejene zasaditve (predvidevam, da je treba vrtnice obrezovati, dognojevati, pleti)? - na koliko časa je treba takšen vrt pomladiti? - kakšne so vaše izkušnje glede izpada/odmiranja vrtnic? Je to odvisno bolj od občutljivosti sorte ali premalo izkušenj? - kje v Sloveniji obstaja največji vrtnični vrt? |
| Citiram: |
| Garden-ja: Upam, da bo odgovoril še kdo, da boš lahko naredil nek presek odgovorov saj na tvoja vprašanja ne obstaja samo en odgovor. Jaz mislim takole: - Izbira zasaditve in načrt trajata različno dolgo. Lahko vse skupaj začrtaš v eni uri lahko pa za to rabiš celo zimo. Ker je pri meni pomembna tudi pot, načrtovanju posvečam veliko pozornosti, ker mi je ogledovanje in zbiranje informacij v veliko veselje. Pripravljen teren 10x10m bi, če je fajn prefrezan, pri nas zasadili v enem dopoldnevu skupaj s trajnicami. - To je pa zelo relativno in odvisno od tega, kako bi jih sadil. Bi bila to ena sama greda z vrtnicami? To res ne bi bilo smiselno saj ne bi prišle do izraza. Sadike se sadi drugo od druge od pol metra pa tudi do 2m, odvisno od razreda, ki mu vrtnica pripada, od tega, kako raste, od naših načrtov, kakšen efekt naj bi dosegla, in od tega, koliko jo nameravamo obrezovati. Meni so recimo všeč mešane grede in na eno tako področje 10x10m bi recimo zasadila okoli 15 - 30 vrtnic, ostalo pa trajnice in čebulnice pa grmičke. Cene sadik se gibljejo od 3 pa preko 30€. - Kupujem. - Kriteriji so odvisni od tega, kje greda leži, in od trenutnega navdiha. V času svoje ljubezni do vrtnic sem prešla mnoge faze in sad tega navdiha so grede, ki so nastale v tistem obdobju. - Ne, še zdaleč ne. Med prvo cvetočo in zadnjo cvetočo je lahko razlika tudi en mesec. Kakšnega posebnega plana glede na čas cvetenja nimam. V bistvu posamezne posebnosti vrtnice opazim šele, ko je posajena in ko z njo živim. - Koliko dela? Mhm. Če me vprašaš pred obrezovanjem, bom rekla, veliko, sicer pa malo. Vrtnice je potrebno obrezat, potrosit gnojilo vsaj enkrat letno, in jih parkrat letno oplet. Vmes pa slediti boleznim. Dela ni malo ampak vsekakor manj kot s travo. - Če so vrtnice vzdrževane in pravilno obrezane, te preživijo. - Odvisno je bolj od tega, kam si vrtinco posadil, in od tega, kako kvalitetno so ti prodali. Nekatere seveda tudi zmrznejo ampak pri nas s tem ni problemov. Aja, pri nas se posušijo, če jih kot ravnokar posajene ne zalivaš. V vsem tem času mi je odmrlo zelo malo vrtnic, ne vem, če je vseh skupaj bilo 10. - Pojma nimam. Po moje jih ima največ g. De Reggi v Marezigah. _________________ Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
| Citiram: |
| član: Piše, da je dobila dve "mali" stebelni vrtnici, v velikosti 40 in 65 cm. Zanima kakšno zemljo priporočate, glede na to da jih namerava imeti v loncih? Ali mora še kaj posebej paziti pri sajenju v lonce? |
| Citiram: |
| Garden-ja: Mojcica, bogato sipko vrtno zemljo, kupljenega substrata kvečjemu za kak lonček. Posoda mora biti predvsem zelo globoka, najmanj 70 cm, širina ni toliko pomembna ampak recimo vsaj pol metra. Vrtnice v loncih so veliko bolj zahtevne za gojenje pa pršica jih rada napade. Sadiš tako globoko kot je bilo v originalnem loncu. _________________ Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... http://maliroznivrt.webs.com/ |
| Citiram: |
| TANJA TT Na prvi pogled izgledajo vprašanja res praktična, ampak težko je nanje praktično odgovoriti,ker so precej kompleksna in hkrati tudi individualna,kajti vsak se odloča po svojih simpatijah do določenih sort vrtnic,po terenu, ki ga ima na razpolago, po finančnih možnostih,času,ki ga namerava posvetiti vrtnicam,itd... Mislim, da je ključnega pomena izbira sorte oz sort,ki jih nameravaš izbrati,kar je pogoj za vse ostalo,torej,koliko sadik v določenem razmaku, koliko dela bo z obrezovanjem,gnojenjem, boleznimi,odpornostjo in preživetjem. Kriteriji za izbiro sort so pa čisto osebni in tega ti nihče ne more vsiliti, le priporočilo se lahko da.Kako pa ugotoviti, katera sorta bi bila tista,ki bi padla na dušo ?Težko, ker so vse lepe, zanimive po svoje,ene v obliki cvetov, ene v barvi, ene v vonju,ene v obstojnosti, vse pa so trpežne, če jim le daš tisto kar nujno rabijo,dobro zemljo,gnojilo.... Na tvojem mestu bi za tak kompleks izbrala najprej ogrodje iz vzpenjalk in rablerjev,potem pa počasi dodajala določene sorte ali naredila posamezne dele z določeno sorto,ne vem, odločitev je tvoja. lp tanja |
| Citiram: |
| član: Sprašuje na kašen način načrtujete svoje rožnike? |
| Citiram: |
| 1vrtnica: Član, dobivam občutek, da se želiš zasnove lotiti zelo sistematično, kar ima svoje pluse, ampak tudi kak minus. Pa greva po vrsti. Dosti se nas je urejanja rožnega vrta lotilo čisto intuitivno. Vzljubili smo vrtnice, na tak ali drugačen način, jih začeli sproti saditi, delali napake in se na njih učili. Sproti smo opazovali druge vrtove, se pogovarjali in nato v svoj vrt prenašali, kar nam je bilo všeč. Tak pristop ima seveda minus v tem, da zaradi pomanjkanja začetnega sistema kasneje marsikako stvar preurejaš, presajaš ipd. Plus, ki ga jaz vidim v tem, je gotovo spontanost in osebna nota, ki jo tako daš vrtu. Tudi če ni vse tako kot vidiš v knigah in če kak element ni ravno strogo del stila, v katerem bi naj bil vrt urejen, je to popolnoma tvoj vrt, v katerem napak ni in ne more biti. Glavno je , da se v njem dobro počutiš. Sistematični pristop je nasprotje tega. Najprej si izbereš stil, ki ti je všeč - angleški, kmečki, viktorijanski... Glede na ta stil nato določiš položaj glavnih vrtnih elementov - horizontalnih (poti, grede, trate..) in vertikalnih (drevesa, grmi, plezalke). Pri tem upoštevaš še osončenost, morebitne razlike v vlažnosti zemljišča, kake druge posebnosti. Ko imaš določene gabarite in lege, lahko izbiraš posamezne rastline še glede na barve, cvetenje, vonj ipd. Upam, da sem ti s tem kaj pomagala. Moj osebni pristop je nekje vmes. Jamain mi bo sicer spet rekla, da sem po duši mediator Wink , ampak res ugotavljam, da mi odgovarja sredinska pot. Pri meni je najprej nastal vrt brez vrtnic, nato sem jih dodajala po občutku, zdaj pa jih spet nekoliko bolj sistematično dopolnjujem. _________________ Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire) |
| Citiram: |
| TANJA TT: Tudi pri nas je nastal najprej zelenjavni vrt,tam, kjer je bilo kaj zemlje,ker je bilo drugod polno gradbenega materiala,potem sem sadila razne trajnice, ki so se sploh dobile dobrih 20 let nazaj,potem so šele nastajali obrisi bodočega vrta.O kakšni sistematiki ni bilo ne duha ne sluha, vse je nastajalo sproti, spontano oz kjer je bil kakšen upraben kos zemlje.No, pa je veseno nekaj nastalo Laughing ,nekaj slik si lahko pogledaš v članski predstavitvi.Saj ne rečem,nekatere stvari bi sedaj spremenila, prestavila,a ne gre, tako, da se je treba temu prilagoditi. Je pa nekaj,ustvarjanje po svojem občutku in občutju je zagotovo boljše od dobro narisanega načrta(naj mi krajinski arhitekti ne zamerijo ), pa čeprav ni vse usklajeno,ker je to tvoje in odsev tvoje osebnosti. LP 1vrtnica-sem kasneje videla, da sva skoraj enakih misli in sem se malo ponavljala Embarassed |
| Citiram: |
| Garden-ja: No, pri nas negujemo tako rožnik kot kar obsežen sadovnjak in zelenjavni vrt in tako lahko s prve roke povem, da nega rožnika čisto nič ne prekaša nego sadja in zelenjave. Bi prej rekla, da je s sadovnjakom več dela. Tudi pri meni ni veliko sistematike. Sicer pogledam, koliko sadik vrtnic gre na gredo in jih razporedim po velikosti, pogledam tudi na barve ampak ne tako, da bi si zato prav načrte delala. Sistematični vrt je bil tisti, ki sem ga pravkar razkopala, kjer sem gledala predvsem na to, da so stvari arhitekturno razporejene, da je niz enakih vrtnic, da je višina grede na sredini in potem pada,... no, na koncu je šel po 7 letih v izkop, med drugim tudi zato, ker je bil zame preveč neoseben. Vrtnica je vse kaj drugega kot rdeče cvetoč grm ali rumena plezalka, to, če je rdeča zraven rozaste pa me niti najmanj ne moti. Raje vem, kje sem določeno sorto videla, po komu je poimenovana itd. V gredo 2x1m gresta ravno dve ne preveč raščavi vrtnici, nekaj pokrovnih trajnic in čebulic, drugo pa težko. Trenutno planiram že zgoraj omenjeno gredo, ki sem jo izkopala. Ker je polovica že obstaja, mora paziti, da se bo nadaljevala v to, kar je ostalo. Vanjo vnašam sorte, ki so zadnja leta name naredile vtis in jih do sedaj zaradi pomanjkanja prostora nisem uspela imeti. Tebi priporočam, da greš v projekt z večjim zaupanjem v lastne sposobnosti in v vrtnice. Planiraj gredo za par sadik potem pa uživaj. Verjamem, da boš šel kmalu naprej. _________________ Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... http://maliroznivrt.webs.com/ |
| Citiram: |
| voda: Še jaz bi nekaj dodala o načrtu novega vrta. Imaš čudovito možnost, ker je stvar na začetku, da si narediš dobesedno načrt na papirju z osnovnimi že obstoječimi pridatki kot so stavbe, kamnito območje, stari zid, vodnjak, nekaj stopnic porušene stavbe, kotlinica kjer se nabira voda, obstoječe drevo, grm… itd. Vse to izrišeš na milimeterski papir in, če je le možno uporabiš in znova »oživiš«. Tako bo nastal tvoj vrt z osebno noto. A da tak vrt nastane ni enostavna pot in kdor pravi drugače se tolaži ob svojem neuspehu. Naslednje vrstice ti pišem zaradi tega, da se izogneš nenehnemu prekopavanju in jezi zakaj nisem takrat upošteval to ali tisto. Predlagam ti, da v razpredelnico, vedno po istem redu eno pod drugo zabeležiš kakšne rastline bi rad imel. Poleg napišeš karakteristike: višina-širina, sonce-senca, cvetenje-kdaj, barva, vlažno-suho, zahtevne-nezahtevne ipd. Že po prespani noči drugi dan boš naredil selekcijo. Zakaj? Zato, ker vse to kar si želiš ne boš mogel stlačiti na milim. papir, kaj šele na vrt, seveda upoštevajoč vse prej zbrane karakteristike in potrebe določene rastline. Še lažje ti bo, da rastline izpišeš in obarvaš z njihovo barvo na okrogle, kvadrataste, stožčaste (po sortah), itd. oblikovane kartončke in te poljudno premikaš po osnovni risbi. Takoj vidiš rezultat. Ko to narediš, pojdi v knjižnico in poišči knjige o vrtovih in jih preberi. Slike dobro poglej, ker včasih neka malenkost, ponavljajoča rastlina, kamen, stari hlod ali odvržen stol (reciklaža) naredi vtis. Nekaj izrišeš, zabeležiš v zvezek »novi vrt«. Svetujem ti, da pogledaš tuje revije o vrtovih poleg naših dveh, katere mesečno izhajajo. (kjer velikokrat ugotavljam, da so slike iz teh tujih revij-verjetno je avtorsko urejeno). Ko si kar dosti tega preštudiral se znova vrneš na svoj izrisani tloris bodočega vrta in spet znova izrezuješ krogce, stožce- napišeš nove rastline (po prebiranju literature odkriješ malo morje čudovitih rastlin katere bi imel) in zamenjaš s kakšno prejšnjo. A te ne zavrzi, ampak jo samo odloži. Mogoče jo boš še rabil. Večkrat boš spreminjal, dodajal, odvzemal. Potem ti se bo začelo rahlo bledeti od ustvarjalnosti. Vse pusti in nekaj časa se ne ubadaj s tem. A v glavi boš nehote zadevo premleval in se bodo prižigale lučke. Potem se znova vrni na papir in tako večkrat. Ne obupaj! Tako ustvarjanje je ustvarjanje po tvojem občutku. Spontano kopanje lukenj in vtikanje sadik vse povprek je bori izkupiček. Ne priznam stavka »Važno je, da se jaz dobro počutim v svojem vrtu«, za vraga saj se moram ko toliko garam, saj si ne upam priznati, da to ni dobro, da tu manjka še ena enaka vrtnica, da je tole preblizu, da so barve o groza… skratka milo povedano se tolažim. V dobro zasnovanem vrtu se kdorkoli dobro počuti, od tega ne odstopam. Za »angleške« vrtove pravimo, da so divji-naravni, a za tako postavitev je potrebno ohoho premisleka in študija ter izbira rastlin. Viktorijanske, baročne in ne vem še kakšne vrtove že zdavnaj ne ustvarjamo več. Visoko od zadaj, nizko od spredaj ni nujno, če vse vidiš od strani. In za boga milega ne sadi v vrste, če to ni obroba potke ali kaj podobnega. Za gredice uporabljaj, jaz temu rečem ženske oblike-krivulje, rastlinske presledke, skupine istih ali popolnoma drugačnih tebi všečnih barvastih kombinacij (verjemi mi, da je dobro pogledati paleto barv). Ne pozabi, da enako kot barva je izrednega pomena struktura listov in cvetlic. Marsikaj drugega boš ob takem načinu dela odkril in tako boš zares dal svojo noto svojemu vrtu. Pa, da ne boš mislil, da ne boš prekopaval. Boš, boš a vedno manj. Veš, samo narava je mojster brez učenja. Mi pa se moramo nenehno učiti, opazovati, debatirati, kritizirati, pohvaliti, da bi ustvarili naše vrtove okrasne ali zelenjadne, da bi nas nekdo drug skritiziral, pohvalil in užival v naših dejanjih. Enako kot si videl v knjigah ali reviji, ali na drugem vrtu nikoli ne boš mogel narediti. To je zakon predvsem narave in hortikulturnega oblikovanja, a verjemi si, da lahko narediš vsaj približno tako lepo. Lpvoda PS: to nisem pisala z jezo, ali da slučajno ne bi mislil, da ne delam napak. O pa kako jih delam kljub temu, da se ves čas dopolnjujem in učim. |
| Citiram: |
| bobolino: ne vem sploh, kaj naj še dodam, ko pa ste zadele bistvo. Sama sem se in se še vedno ubadam z istimi negotovostmi, in niti približno si ne znam predstavljati, kako bodo zgledale moje tri gredice čez en, dva, tri ali več mesecev. vem le, kaj mi je všeč, katere barve "sprejemam" in od katerih me boli glava, niti približno pa ne vem, kako bo vse skupaj izpadlo. Lahko rečem, da sem v parih nakupih nabavila ogrodje "zbirke" vrtnic, nekaj sem jih že podarila, tako da veliko maneverskega prostora nimam več, vsekakor pa bom dokupila oz. si privoščila le še tiste, ki me bodo prevzele. šment je, ker se okusi spreminjajo - od izključno samo hibridnih čajevk, pa do polnih,čašastih cvetov burbonk, so mi postale pri srcu tudi vrtnice s popolnoma enostavnimi cvetovi...hvala bogu, se mi ne spreminja okus pri barvah... če pa bi znala, bi si privoščila eno gredo, kjer bi bila osnova bele vrtnice, in bi npr. v spomladanskih mesecih spremljevalne rastline prevladovale v npr. rumenih barvah, amber, ipd, v poletnih mesecih v modrih, viola, morda roza, proti jeseni pa v rdečkastih.... ampak tega še ne znam, se bom pa naučila. kar nekatere punce že obvladajo, se druge in drugi šele učimo, in hvala bogu, da nesebično delijo z nami napake, ki so jih delale, da jih mi delamo man (pa vseeno izumimo še kako "lovsko")... _________________ "But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose." Anne Brontë |
| Citiram: |
| Poezija: Jaz se tudi strinjam z vsem povedanim. Dodala pa bi nekaj, kar se je že zgoraj omenilo a vredno je to še enkrat povdariti. RAZDALJE med vrtnicami. Angležinje saditi na 0,5 m je v glavnem nemogoče. Tudi če je ta podatek na originalni sadiki od Austina. Bolj velja od 1,5 m do 2m. Jaz sem angležinje posadila decembra 2010 in januarja 2011 na dovolj velike razdalje, potem ko sem že prej videla kako zelo zrastejo. Nič nisem sadila zraven, ker sem vedela da se razrastejo. Sedaj prav po tem dolgotrajnem dežju so že prave velikanke z izjemo Lady Emma Hamilton. Ko bo vrtnica imela prostor okrog sebe, se bo tudi lepo naredila, imela bo kje rasti in bo zato bolj opažena. Meni se zdi neovirana rast zelo pomemben faktor, tudi zaradi bolezni. Bolj kot je zračno, bolj jim odgovarja. Ko sadim vrtnice imam pri sebi vedno list papirja s skico zasaditve, gor narisano kje bo kaka vrtnica in zraven podatek višina in širina. Vedno upoštevam največjo širino, do kje se vrtnica razraste in od tam naprej določim mesto drugi. _________________ I say love is a flower, and you it's only seed. Amanda Mc Broom (The Rose) |
| Citiram: |
| Garden-ja: No, za tako bolj po občutku zasajeno gredo je le potrebno prej imeti nekaj vrtnarskega znanja, ravno toliko, da ne sadiš na napačne lege, nižje za višje, v napačnih razdaljah ampak mene ti načrti sploh niso všeč. Sploh pa ne bi nikoli hotela, da mi kdo vrt zriše, ma še zastonj ne! Tudi se ne strinjam z vodo, da se v dobro zasnovanem vrtu vsak dobro počuti, nasprotno, v od krajinskih arhitektov ipd. zasnovanih vrtih se jaz počutim prej sterilno kot dobro, mrazi me pa je vrt urejen v 0 v vse aspekte. Če si nekaj sam naredil, še ne pomeni, da si ne moreš priznati napake in da mižiš na eno oko, nasprotno, vsaka napaka te nauči nekaj novega in to je smisel lastnega vrta, sobivanje z njim. Ne pa to, da ga narišeš na papir, realiziraš v enem tednu in potem gledaš. Zato zame še kako velja "Važno, da se sama počutim dobro v mojem vrtu" in tako priporočam tudi ostalim. Če je meni nekaj resnično všeč, se požvižgam na to, kaj pravijo strokovnjaki ali drugi. Strinjam se s tem, da si najprej v glavi naredi zasnovo vrta - kje bo kaj - potem pa to, kar si zasnoval, počasi in korakoma realiziraj in v tej realizaciji tudi uživaj. Ker v vrtnarjenju je velikokrat bolj v užitek pot kot cilj, sploh kar se izibre vrtnic tiče. Pomlad je v zagonu, vrtnice se pripravljajo na cvetenje. Vzami si to leto za premislek, kakšne vrtnice so ti všeč. So to visoke in pokončne hibridne čajevke? So to nižje cvetov polne floribunde? So to morda razprostrte drobnih cvetkov polne pokrovne? Imaš raje klasičen kroglast štiridelen cvet na modernem grmu ali raje taisti cvet z razbrazdanimi dišečimi listi starega grma? Od tu dalje k ostalemu. Lahko ime teme spremenim v nekaj takega kot "Član oblikuje rožnik"? Wink _________________ Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo . |
| Citiram: |
| voda: hej, lepo da smo se malo vneli saj so zaradi tega ti Forumi, da se sprožijo debate ne samo kimanje eden drugemu. jaz še vedno stojim za tistim prej povedanim iz enega preprostega razloga ker mi je všeč inovativno, domisleno skratka lepo za vsa človeška čutenja. čutiti je zame primarno in se podzavestno na to opiram in ker sem se učila in se še učim kaj je lepo v vseh panogah umetnosti poskušam to tudi sama storiti. pri tem želim to lepoto oz to ustvarjalnost deliti z drugimi in če drugi čutijo to lepoto potem smo tam ko sem rekla: moj vrt ni samo za moje počutje ampak tudi za prijazno počutje drugih, ki bodo zašli vanj. torej še enkrat, če bom jaz upoštevala vrednote lepega bo ta opažena tudi pri obiskovalcu in se bo prijetno kot jaz počutil v mojem vrtu. mislim, da so to čisto normalni in vsakodnevni zakoni skoraj pri vseh človeških dejanjih. lpvoda |
| Citiram: |
| bobolino: jaz bi se samo osredotočila na mnenje Vode, ki si prizadevaš, da bi bilo vsem lepo. Nimam veliko let napram tebi, a sem že zdavnaj ugotovila, da še kako drži rek, da imajo vsake oči svojega malarja. Najbolj neposredno primerjavo lahko dam z barvami fasad v naši državi - od bele, pa do najbolj divjih kombinacij, pri katerih me zapeče v očeh in se mi postavijo dlake pokonci. A če bi vprašal lastnika, bi to bila zanj najlepša barva daleč naokoli. seveda si sama želim, da bi bil moj vrt komu všeč, a po drugi strani ne morem narediti z 200m2 okrasnega vrta čudeža za vse človeške čute.. Že z mamo se tako razlikujeva, da mi je včasih že prav smešno - ona je ljubiteljica čim bolj pisanega na kup nametanega, strogo simetričnih gred, tulipanov, posajenih v vrstah, in vrtnic na enak način, a kdo sem jaz, da ji branim njeno videnje lepega? veliko berem, gledam, opazujem, čutim, a ugotavljam, da smo si preveč različni, da bi vsi razumeli, kaj kdo želi izraziti skozi svoje početje. Zato je oz. mi bo pomembno, kaj bom jaz občutila, ko bom ob sobotnih jutrih sedela na terasi, opazovala roso na travi in grede, kot sem si jih zamislila sama. V mislih načrtovala, spreminjala, rezala, sekala, pulila, si lomila hrbet...ljudem oz. njihovi "iskreni" navdušenosti sem pa že davno nehala verjeti, žal. _________________ "But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose." Anne Brontë |
| Citiram: |
| Garden-ja: No, nismo se ravno vneli, vsaj jaz ne, čisto mirno pojasnjujem svoje stališče in skušam konstruktivno debatirati z drugimi, ki imajo svoje mnenje in se izmenjave mnenj tudi veselim. Mogoče se razhajamo tudi v videnju lastnega vrta saj je naš vrt izključno za naše dobro počutje in vanj ne vabim mnogo ljudi še manj pa jih verjetno bomo. Ko vidim potacano travo na travniku, ki meji na našo parcelo, mi gredo lasje pokonci saj vem, da je nekdo hodil in gledal notri medtem ko nas ni bilo doma. Verjetno bi bila bolj vesela, če bi tisti, ki bi si vrt rad ogledal, pozvonil in prosil za dovoljenje, bi ga z veseljem peljala od grede do grede in tudi kaj povedaja saj rada delim svoje rožno navdušenje z drugimi, sem pa ob tem že bila, tako kot piše tudi bobolino, iskreno razočarana nad "iskreno" navdušenostjo nekaterih. Se pa strinjam s tem, da je lepo to, kar je inovativno in domiselno ampak to pri meni nastaja sproti. Ko se zagugam v mreži in ozrem okoli in načrtujem, kaj vse bi lahko dodala, odvzela, spremenila. In tako kot vedno velja, da vsak vidi svet s svojimi očmi in si ga po svoje tudi razlaga. Wink _________________ Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
| Citiram: |
| voda: mamco, ki obdeluje svoj vrt že veliko let pod pravim kotem in v vrsto popolnoma razumem in ne komentiram. tista o malarju in njegovih očeh je simpatičen ljudski rek. nastal je prav zaradi debat oz prerekanju kdo ima prav in da se dvojica ne bi skregala je nastal ta rek, ki zagotovo tudi drži ampak ni vedno rešitev in se velikokrat uporablja glih zaradi tega, da se ne popusti nasprotniku. vročično živčne barve fasade zakaj? verjetno zato, ker drugje nismo bili opazni bodimo vsaj s to fasado, ne briga me kaj bodo drugi rekli meni je všeč pa konec. če bi si najprej ogledali druge že narejene fasade, se pogovorili kako ta deluje na okolje, prebrali itd, itd bi topogledno bili "izobraženi" in mogoče ne bili tako ustrajni pri kanarčkasti barvi. to ji tisto o čem jaz govorim. brez učenja, branja, ogledov, pogovor in še marsičesa ne prideš do dobrih in lepih rezultatov. znanja-izkušnje-pravila- ljudi, kateri so se z vrtovi, zelenjavo, vrtnicami itd leta in leta ukvarjali, mi prebiramo, poslušamo, študiramo in istočasno dopolnjujemo s svojo domislenostjo in svojimi ugotovitvami in to je vidno na našem vrtu. to je osebna nota in to je ta lepota o kateri govorim in katero zaznamo-čutimo ne glede na katerm vrtu smo. lpvoda |
| Citiram: |
| bobolino: zanimivo mi je to, kako zna vsaka od vas s svojimi besedami povedati tisto, kar sama mislim, a vseeno na tako različne načine. Voda, na tisto izražanje individualnosti na vsak način pa sploh nisem pomislila. Si me pa nasmejala - "mamka, ki vrtnari vrsto let",  , da ji dam to prečitati, bi se prevrnila od smeha...je fletna 56 letnica, Pohorka po duši, hitro je morala od doma, in se ni imela nikjer in od nikogar učiti, delala je po njeni logiki, ni bilo denarja ne časa za ogled rožnikov, vrtov, pravzaprav le pehanje za preživeti družino. Nobenega interneta in slik ter knjig s to tematiko ni dala skozi, zato ji ne zamerim, in zato nikomur ne očitam, če mi le ne vsiljuje svojega videnja in vedenja kot edinega in absolutnega. Se pa poistosvetim z vsem napisanim zgoraj, punce ste moj vzor in navdih, in čeprav vas ne poznam, mi je lepo pri srcu, ker je okoli mene toliko podobno mislečih.pa naj povem, da tudi jaz še nisem videla nobenega takega vrta v živo, in se bom pridno najavila, če bom želela videti Garden-jinega. Da si pa iz vsega srca želim videti, kar v Istri ustvarja Voda, sem pa že tako velikokrat napisala, njen stil urejanja okolice me je prevzel že od prve naložene slike naprej. Zato letos ustvarjam le po notranjem občutku, in se že vnaprej zavedam, da bom verjetno kiksnila ne samo enkrat. Član, oprosti, ker smo tako zašli iz teme, vsaka ti je dala svoj pogled, nič ni bavbav, bojim se le, da se boš okužil enako, kot smo se me... Wink _________________ "But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose." Anne Brontë |
| Citiram: |
| član: Pravi, da je osnova na vrtu je seveda dobro poznavanje potreb in lastnosti rastlin, pa vendar premnogo ljudi za rastline dobro skrbi, sam vrt pa za to še nikakor ni lep. In na drugi strani so seveda tisti vrtovi, ki vzamejo dih. Tudi na fotografijah v knjigah, revijah in forumih so pogosto prikazani posamezni cvetovi, člana pa bolj kot to zanima umeščenost rastlin v prostor, sosednje rastline …. Člana najbolj fascinirajo goste harmonične zasaditve, kjer rastline prekrijejo golo zemljo, hkrati pa ne preraščajo druga druge. Član zase pravi, da je bolj intuitiven vrtnar. Ne predstavlja si skic na papirjih, ki jih potem prenese v naravo. Sliko si ustvari v glavi, narava pa na koncu vedno preseneti. Na drugi strani pa je ravno na številnih fotografija tega foruma razvidno, s kakšnim občutkom in lepoto urejate svojo vrtove. in mora priznati, da je presenečena koliko lepih vrtov se skriva po Sloveniji.. |