Vrtnice kot nekakšna živa meja
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
| Citiram: |
| bobolino: kot sem že napisala v eni temi, so mi najbolj všeč hibridne čajevke. Ker imamo hiško nad vasjo, mi ne diši stroga uniformiranost žive meje, in bi del le te uredila z vrtnicami tega tipa. Gre se za del parcele proti spodnjim sosedom (smo "dvignjeni" nad njimi). kako zastaviti zasaditev na m2, da bo "meja" gosta, a da bo dihala in ne bo zadušilo cvetov? Cik cak zasaditev, mogoče vzporedno dve vrtnici? vem, da si s tem delam veliko stroškov, a postopoma bo to zasajeno in pogled na njih neprecenljiv. |
| Citiram: |
| Jamain: Bobolino, hibridne čajevke so si precej različne glede poraščenosti, ene naredijo večje in višje grme, druge nižje. Cik-cak varianta je lepa, samo razmišljaj o tem, da jih je treba okopavati, obrezovati, špricati in za vse to rabiš dostop. Če imaš možnost delati z obeh strani 'žive meje', potem ni problem. Ponavadi na kartončnih 'imenskih' vrtnic piše, koliko rastlin rabiš,da zapolniš kvadratni meter - to so lahko 2, 3, 4 ali celo več rastlin. Tako da je zelo odvisno od sorte. Pa še nekaj v razmiselk: Kljub temu, da praviš, da so ti všeč hibridne čajevke, si poglej te slike in razmisli, če ne bi bila primerna tudi katera druga družina. Veliko lepše bi namreč po mojem delovale kake floribunde, ki veliko več cvetijo, imajo navadno (vendar ne vedno) nekoliko manjše cvetove, naredijo lepe goste grmičke in načeloma cvetijo v valovih vso sezono. Prilepila sem (klikni na ime) povezave do nekaterih Meillandovih primerkov različnih barv, s katerimi imam izkušnje, in jih najdeš na spletni strani Helpmefind, kjer je na voljo veliko informacij. Vidne slike so iz mojega vrta, lanske (ker letošnje še niso v polnem cvetu). Vse so krasne, goste in veliko cvetoče vrtnice. White Meidiland  Sangria  Niccolo Paganini  Leonardo da Vinci  Johan Strauss  (Slika ni ravno najlepša, vrtnica je v resnici veliko lepša.) In še veliiiiko veliko drugih. Kaj praviš? |
| Citiram: |
bobolino: lepe so, lepe. Veš, o taki živi meji sem razmišljala zato, ker imam malo parcelo, in bi v ta pas posadila vse željene vrtnice, ki bi jih potem, različne, kot so, občudovala. |
| Citiram: |
Jamain: No, če imaš svoje najljubše hibridne čajevke že izbrane, potem pa ni pomoči. Ljubezen je ljubezen! |
| Citiram: |
bobolino: kako se te čajevke sadijo, da se najbolje počutijo? V skupine, posamično? Je razmak, ki je napisan ob vrtnici, ki se jo naroča, merodajen? |
Čisto odvisno od načina rasti in namena. Višje stebraste večinoma posamično, nižje pa tudi skupinsko. Ali pa tako kot nam je bolj všeč. So pa hibridne čajevke nekoliko bolj nagnjene k črni pegavosti zato mora biti razdalja med njimi takšna, da listi ne ostajajo mokri in tako da zrak kroži.
| Citiram: |
| Jamain: Res je precej odvisno od posamezne vrtnice. Če imaš svoje najljubše že izbrane, je dobro, da si jih ogledaš v živo in vidiš, kako široko rastejo. Pri nas se npr. Black Baccara in Paul Ricard, obe hibridni čajevki, obnašata zelo zelo različno: prva je ozka, preklasta in skratka bi rabila zelo gosto sajenje, če bi hotela imeti od nje živo mejo, druga pa naredi veliko večji, ogstejši grm in bi jih rabila veliko manj. Kot rečeno, težko je na splošno povedati. |
| Citiram: |
| bobolino: ker sosedje želijo imeti ozelenjeno živo mejo, se pravi nekaj kot ciprese ali ligster, me zanima, ali bi bilo za vrtnice slabo, če bi na svoji strani posadila pas vrtnic ob tej meji, bi bile pa sadike cel dan osvetljene s soncem? |
Ne, če bi bile dovolj oddaljene od te žive meje, po moje najmanj en meter, potem bi bila ta živa meja celo čudovito ozadje in zelena kulisa za hibridne čajevke, ki sicer ne naredijo neke velike listne mase oz. grma.
Poskušaj razmisliti tako, da sadiš po najmanj 5 sadik iste sorte (tri zadaj, dve spredaj), da bodo nastali barvni otočki in ne nek mešan mišmaš od katerega boli glava pa poskušaj uskladiti tudi barve med seboj predvsem, če boš mešala rumeno-oranžne in rdeče-rožnate.
Pred vrtnice pa posadi kaj nizkega pokrovnega (mačja meta, krvomočnice, volnati čišljak,...) pa bo efekt popoln.
| Citiram: |
| bobolino: saj sem res malo neumno naročala sadike, bi jih morala po več ene sorte... imam namen v bodoče naročati po več, zadaj saditi višje, spredaj nižje, po par metrov več odtenkov ene barve, a različnih sadik. menim pa, da je to dolgoletni projekt, ki bi ga bilo smiselno, seveda tudi z vašo pomočjo, pametno zastaviti. Ne saditi vse naenkrat, ampak postopoma, ko se vidi, kak se kako leto zarastejo vrtnice, in koliko prostora ostane. Me pa malo skrbi tisti podatek, da novih ne smeš saditi v zemljo starih?? Poleg pa lahko? ob naslednjih prostih dnevih bom počasi začela risati kak načrt, približen... vem pa vnaprej, da je potrebnih več sadik iste vrtnice, da dosežen optimalen efekt... |
Tudi poleg raje ne, predvsem, če je ta poleg bližje od pol metra in če so ostale rastline že dobro ukoreninjene. Tudi delo bo precej težje, če boš sadila posamezne vrtnice. Verjemi, najlažje je ves teren prefrezat in potem sadit sadike z golo korenino.
Jaz ti vsekakor svetujem, da če boš sadila postopoma, to ni vtikanje sadik v že obstoječo shemo ampak sajenje po gredah. Torej narediš komplet nekaj metrov grede in potem nadaljuješ naslednje leto dalje levo ali desno, tista greda, ki jo delaš, pa mora biti kompletna.
Pa obrni se na mariborsko sekcijo, da te povežejo s Škorjancema, zna bit, da boš dobila lep izbor sort po veliko ugodnejših cenah kot so v tujini.
| Citiram: |
| bobolino: misliš sekcijo "tvojega" društva? torej je verjetno najbolje, če bi se res tega lotila tako sistematično, da delam gredo po gredo, a ker bi bila preveč neučakana, da bi na primer šele šesto leto prišla do belih vrtnic, bi raje zastavila npr. po 6 metrov grede, in vsake 2 metra zamenjala barvo... |
Našega društva. Moje ni, ker nimam v njem nobene posebne vloge razen vloge člana.
Torej Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije. Ne pa se obračat na predsednico, ko bodo Dnevi vrtnic v Mariboru se odpravi tja in se pogovori direktno z njimi.
Glede barve pa ti vsekakor svetujem, da je ne zamenjaš vsaka 2 metra, ker bo to prehudo za oči.
| Citiram: |
| Članica navaja, da so kot živo mejo zasadili Roso rugoso, ki se je odlično obnesla. Po treh letih je visoka 1,5m in lepo zapre poglede, jeseni pa ima tudi šipke, ki so v slast ptičem, iz njih pa kuha tudi marmelado. |
| Citiram: |
| permablogger: waw, lepo urejeno. hmmm, a ni bilo receno, da rugoze ogolevajo spodaj? ali to velja samo za hibride, ne pa za species? savinjka, kje si pa dobila rugoso in koliko sadik je tole? |
Rugoze so za živo mejo najbolj primerne, lepe so tudi hibridne muškatke saj naredijo lepo raščene kroglaste grme poljubne višine (odvisno od obrezovanja).
Da so rugoze lepe in hvaležne, vidimo tudi po slikah savinjke. Zelo lepo!
Niso vse rugoze take rasti kot Blanc Double de Coubert, marsikatera rugoza (Hansa, Scabrosa) ima lepo, zapolnjeno rast. Obstajajo tudi pokrovne sorte, ki ne zrastejo preko metra, in tudi take, ki jih zlahka vzdržujemo na cca. 60 cm.
| Citiram: |
| Članica odgovarja, da ne ve, kako se rugoze imenujejo. Imajo jih 15, kupili so jih v Arboretumu. Rastejo lepo polno, tu in tam se kakšna veja posuši a kmalu zraste nova. |
| Citiram: |
| bobolino: hvala za predloge, Savinjka. Se opravičujem za pozen odgovor, sem bila odsotna! |
| Citiram: |
| MARIJAV je napisal/a: Tole bo malo čudaško vprašanje, ampak mislim, da oreh ne bo preveč trd za vas poznavalke. Poleti, ko se vozimo na morje, mi je na Relaciji od Zagreba do Karlovca v enem delu mislim, padlo v oči rastje, ki razmejuje oba dela avtoceste na sredini. Mislim, da je to neka sorta grmičastih vrtnic. Grmičje je zelo gosto, olistano bogato od tal do vrha in tudi cveti bolj z enojnimi belo-roza-rdečimi cvetovi, premera za dlan. Žal se nisem nikoli spomnila, da bi slikala. Bom letos pozorna. Zadeva prekrasna za živo mejo. Garden-ja je napisal/a: Veliko je vrtnic, ki so primerne za živo mejo, tudi zaradi neprehodnosti, in veliko takih, ki jih za to zaradi nezahtevnosti uporabljajo. Ti bodi kar pozorna in predvsem fotografiraj, jaz bom pa popoldne, ko bom imela več časa za iskanje, prilepila fotografijo Barnijev, ki so tudi tik ob avtocesti. MARIJAV je napisal/a: Saj sem vedela, kje moram vprašat.... zuf je napisal/a: Marija, tudi jaz sem zasledil lani na poti v Pulo na avtocesti med pasoma neko zanimivo rastlino. Će se ne motim sva videla isto in je ta rastlina oleander. Garden-ja je napisal/a: Lahko da je tudi oleander, v Italiji raste ob avtocesti nekje od Bologne nižje proti J praktično povsod in izgleda krasno, možno pa je, da so tudi vrtnice. Takole so posadili Sally Holmes pri Barnijevih:  Tole so cvetovi ene same veje:  ki je tako ogromna, da jo moraš vzeti v naročje, če jo želiš objeti. Tole pa je pogled proti avtocesti:  Za žive meje se največkrat uporablja rugoze. Predvsem zato, ker potrebujejo malo nege in so večinoma zdrave, oblikujejo neprehodno živo mejo in se poceni razmnožujejo s semeni. Literatura svetuje tudi križance škotske vrtnice, predvsem zaradi njihove trnavosti ampak to velja verjetno bolj za angleško področje. Pri nas bi se rugoze seveda tudi obnesle, po moje pa so še lepše hibridne muškatke, ki jih lahko pustimo prosto rasti, posadimo pa vsaj 2m eno od druge. Izbor barv in sort je tak, da lahko zasadimo dolg niz različnih sort, ki se bodo odlično barvno ujele. Za nižje žive meje in predvsem za škarpe pa so primerne pokrovne sorte, ki izraščajo dolge veje, ki potem tudi padajo čez škarpe. Če ima kdo kakšno fotografijo vrtnic v nizu je več kot dobrodošla. Bomo pa pozorni tudi na izletih in kaj fotografirali prav za forum. MarijaV, vse skupaj sem prestavila v temo v kateri smo se o vrtnicah kot živi meji že pogovarjali. |
| Citiram: |
| lovor: Posebej Ballerina in Buff Beauty naj bi bili med hibridnimi muškatkami odlični za živo mejo. Potem pa rugoze in za višjo mejo tudi albe, ki menda tule niso bile omenjene. Pa Nevada itd. Kew gardens, se mi zdi, bi utegnila biti lepa za živo mejo. Novejša od Davida Austina, sorodna hibridnim muškatkam. Me zanima, če jo kdo v Sloveniji že ima. |
