Kos - Turdus merula
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Samec poje in vabi samice. Foto: Malene Thyssen, Wikimedia Commons
Verjetno ga ni med nami, ki ne bi poznal te ptice. Najpogosteje jo vidimo na vrtu, ko skaklja naokrog in si išče hrano. Prvotno je kos (Turdus merula) živel v gozdovih, a se je zelo dobro navadil tudi na naše vrtove, pa naj bodo na vasi ali v mestu. Pri hrani ni izbirčen. V slast mu gredo razne žuželke, deževniki in polži, ki jih išče na tleh med listjem. Deževnika zagrabi s svojim kljunom, potem pa se z nogami upre v tla in ga ob tem sunkovito potegne iz tal. Rad se posladka tudi z jagodami, jabolki in drugim sadjem. Žuželke in sadje sedaj na vrtu zelo težko najde, zato bo vesel vaše pomoči, Na klasično krmilnico običajno ne pride, zato mu jabolko pustite na tleh ali ga napičite na vejo grma. Ko zima pokaže svoje zobe in so zunaj temperature krepko pod ničlo, pa kosu veliko bolj kot jabolka tekneta zmleta maščoba in pšenica.
Samica nabira hrano za mladiče. Foto: Golliboli, Wikimedia Commons
Vsake zime pa je enkrat konec in to kos vedno glasno oznani. Spomladi bo v večernem mraku sedel v sam vrh drevesa, na dimnik ali katero drugo izpostavljeno mesto in prelepo zažvrgolel. Ste mu že kdaj prisluhnili? Seveda kos ne poje nam, ampak v svojem črnem fraku s petjem dvori samički. Petje doseže višek, ko si s partnerico ustvarita dom. S petjem samec sporoča vsem morebitnim tekmecem, da je na tem območju on gospodar in da je svoj teritorij pripravljen braniti. Gnezdo samica splete v obliki skodelice v gosti gozdni podrasti, v okrasnem grmovju, stenskih ovijalkah, živi meji ali celo v luknji v stavbi. Pri tem uporabi vejice, posušene travnate bilke in listje, pa tudi drug razpoložljiv material, kot so na primer niti volne, dlaka ali celo ostanki polivinilastih vrečk. Gnezdo učvrsti z blatom, postilja pa ga z drobnim suhim rastlinskim gradivom. Pri tem ji pomaga tudi samček. Ko je gnezdo končano, samica vanj izleže od 3 do 5 modro zelenih pegastih jajc, iz katerih se po dveh tednih izvalijo goli, gluhi in slepi mladiči.
Kosovo gnezdo z jajci. Foto: Soebe, Wikimedia Commons
Ob skrbni negi staršev so v dobrih dveh tednih že sposobni poleteti in zapustiti gnezdo. Pri tem se družina razdeli, vsak starš pa svoj del zaroda hrani še nekaj dni, dokler se mladiči ne povsem osamosvojijo. A tudi takrat si starša še ne moreta privoščiti počitka, temveč morata pohiteti z vzgojo novega zaroda. Včasih se celo zgodi, da samica vali že novo leglo, medtem ko samec še skrbi za nedorasle mladiče prvega. Če so vremenske razmere ugodne in če je na voljo dovolj hrane, bosta od marca do maja vzgojila tudi tri legla. Kosi so monogamni, kar pomeni, da par ostane skupaj tudi več let vse do smrti enega izmed njiju. Niso pa vsi „zakonci“ povsem zvesti, saj so v neki raziskavi ugotovili, da je kar 17 odstotkov mladičev spočetih pri skoku čez plot. V povprečju žive kosi dve leti in pol, najdlje živeči znani kos pa je učakal skoraj 22 let!
Kosi so pogosti in splošno razširjeni. Živijo po skoraj vsej Evropi, zahodni in južni Aziji ter severni Afriki. Naselili so jih tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer pa povzročajo kar precej preglavic. Poleg škode v sadovnjakih je velik problem tekmovanje med kosi in domorodnimi vrstami ptic za hrano in gnezdišča. V tej tekmi zmagujejo kosi, zato veljajo za invazivno vrsto in Avstralci ter Novozelandci bi radi njihovo širjenje omejili. Kljub temu, da so tako prilagodljiva vrsta, pa v nekaterih predelih Evrope njihovo število upada. Razlog za to je predvsem odstranjevanje mejic med njivami in drugimi obdelovalnimi površinami, zaradi česar kosi težko najdejo primerno mesto za gnezdenje. Drugi razlog za upad števila kosov je uporaba pesticidov v kmetijstvu in posledično manj hrane za vzrejo zaroda, saj se mladiči hranijo v glavnem le s hrano živalskega izvora, na primer z gosenicami. V Sloveniji so kosi, tako kot tudi ostale ptice pevke, zavarovani, kar pomeni, da jih ni dovoljeno vznemirjati ali jim kako drugače škodovati. Upam, da se bo kosom tudi v prihodnosti pri nas dobro godilo in da jih bodo naši potomci, tako kot mi, dobro poznali ter o njih prepevali: „Pleši, pleši črni kos...“Nazadnje urejal/a irenakk 07 Avg 2014 11:04; skupaj popravljeno 2 krat
