Kresnice - Lampyridae
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Ste že ujeli kresnico in si jo pobližje ogledali? Marsikdo je bil ob pogledu na kresnico v soju električne luči razočaran, saj je namesto čarobne vile v rokah držal majhnega hrošča.
Samec velike kresnice. Foto: Hectonichus, Wikimedia Commons
Na svetu je več kot 2.000 različnih vrst kresnic, pri nas pa najpogosteje najdemo tri: veliko, malo in italijansko kresnico. Samci vseh treh vrst imajo dobro razvita krila. Ponoči letajo preko travnikov in živih mej ter iščejo samice, ki jih čakajo na rastlinah in opozarjajo nase s svetleči diodi podobno rumeno-zeleno lučko. Svetloba je posledica kemične reakcije, ki poteka v posebnih organih na zadku kresnic. Z odpiranjem in zapiranjem vzdušnic uravnava kresnica količino kisika v svetilnih organih in s tem tudi nastajanje svetlobe. Izkoristek svetilnega telesa je kar 98 % in bistveno presega izkoristek najbolj varčnih žarnic oz. sijalk. Za posamezno vrsto kresnic sta značilna vzorec utripanja in barva svetlobe. Nekatere kresnice svetijo neprekinjeno (npr. velika kresnica), druge pa z različno dolgimi bliski in prekinitvami med njimi (npr. mala in italijanska kresnica). Tropske vrste so sposobne sinhronega utripanja in v Maleziji milijoni istočasno utripajočih kresnic ob rečnih bregovih v džungli privabljajo turiste s celega sveta.
Življenje kresnice se začne pod mahom ali v tleh, kamor je samička odložila jajčeca. Po približno treh tednih se iz jajčec izležejo ličinke. Ponoči si iščejo hrano in s svetlobo opozarjajo morebitne plenilce, da so neužitne. Najraje se hranijo s polži in večja kot je ličinka, večjega polža se lahko loti. Pri tem mora paziti, da je polž ne »oslini« preveč, saj se sluzi le s težavo reši. Razvoj poteka 2-3 leta in pred nizkimi zimskimi temperaturami se skrijejo pod lubje, kamne ali v steljo. Po preobrazbi jim preostane le že nekaj dni življenja. Samičke vsak večer splezajo na travnate bilke ali druge rastline in poskušajo »ujeti« katerega od samčkov. Če jim ne uspe, okrog polnoči ugasnejo svoje lučke in se spustijo v kritje na tleh. Tako lahko preživijo do 10 noči. Tista samička, ki jo samček pravočasno najde, takoj po parjenju preneha oddajati svetlobo in začne odlagati jajčeca. To lahko traja tudi 3 dni in v tem času odloži od 50 do 100 jajčec. S tem je njeno poslanstvo izpolnjeno in po odlaganju jajčec pogine.
Samica velike kresnice. Foto: Timo Newton, Wikimedia Commons
Višek rojenja kresnic je v juniju in juliju, tako da je sedaj pravi čas za večerne sprehode, če jih želite najti. Leteče svetleče kresničke so samčki male (Lamprohiza splendidula) ali italijanske (Luciola italica) kresnice, medtem ko samčki velike kresnice (Lampyris noctiluca) običajno ne oddajajo svetlobe in jih je zato tudi težje najti. Samičke vseh treh vrst oddajajo svetlobo, med sabo pa se ločijo po barvi telesa, razporeditvi svetlobnih organov in načinu oddajanja svetlobe.
Trdnih dokazov, da se število kresnic zadnja leta zmanjšuje, nimamo, saj primanjkuje podatkov o številčnosti kresnic v preteklosti in poleg tega število kresnic od leta do leta zelo niha. Vemo pa, da jih ogroža predvsem uničevanje njihovega življenjskega prostora in uporaba pesticidov. Problematično je tudi svetlobno onesnaževanje, saj v osvetljenem okolju samčki težje opazijo svetlobo samičk. Zadnja leta so postale zelo moderne vrtne solarne svetilke, ki so za samčke kresnic zelo privlačne. Običajno se te lučke nahajajo pri tleh – torej tam, kamor samčki gledajo, ko iščejo samičke. Vsaka taka svetloba je zanje tako privlačna, da celo noč lazijo po lučki, namesto da bi iskali (in našli) svojo partnerico ter tako nadaljevali življenjski krog.Nazadnje urejal/a irenakk 07 Avg 2014 11:27; skupaj popravljeno 1 krat
_________________Lep pozdrav, nejevernež ;)
_________________Lep pozdrav, nejevernež ;)
_________________Barvit pozdrav,