Čili - splošno o razdelitvi sort
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
labia je napisal/a: |
No, tukaj pa sem po razpoložljivih podatkih narisal kako se čiliji delijo v različne vrste. Za nas so predvsem pomembne udomačene vrste: Annuum, baccatum, frutescens,pubescens in chinense. Kam pa sodijo se vidi v spodnji sliki. ( enake barve elipse skupaj pašejo) |
labia je napisal/a: |
Obstoji okoli 36 vrst CAPSICUM ( čilija, "chile", "chili", "aji", "pepper", "paprika,"sweet pepper", "bell pepper", "pimiento", "feferoni", "papričice", "Chilli", "sladke paprike", "ljute paprike","peperoncini", "peperone",........) V različnih državah je različno poimenovanje. Odvisno kako se imenuje je tudi od tega ali gre za sladek ali pekoč plod. Pri nas v Sloveniji imenujemo "paprika" vse kar je veliko in ima sladek plod- lahko okrogla ali podolgovata paprika. Če je plod večji in peče ga imenujemo pekoča paprika. Lahko je zelen, rdeč ali rumen. Imamo pa še plod, ki je manjši in podolgovat in ga imenujemo "feferon" . Zopet je lahko sladek ali pekoč ( sladki feferoni, pekoči feferoni). Zadnje čase pa je popularno "pekoč feferon" imenovati ČILI (chilli). Kakorkoli vse je CAPSICUM. !!!!! Iz teh vrst je nastalo več kot 10.000 sort. Veliko je divjih vrst in se najdejo samo še v deževnem gozdu (pragozdu –ekvator). Druge so ljudje kultivirali. Uglavnem lahko govorimo o petih vrstah, ki jih največ gojimo. Capsicum annuum: Čeprav annuum pomeni leto je ta vrsta večletnica. Je najbolj pogosto gojen čili na svetu. Ker se ta vrsta rada križa obstoji več tisoč sort. Med manj pekočimi paprikami je najbolj znan Jalapeno. Capsicum Baccatum: Baccatum pomeni, da je velikosti jagode. Čeprav so plodovi nekaterih sort veliko večji. V J Ameriki se ta vrsta najbolj goji. Pri nas je znana pod imenom Aji. Najbolj znan pekoči predstavnik je Bishop crown Capsicum chinense: Prihaja iz Amazonije in Brazila. Je zelo popularna vrsta v tropskih predelih in Karibih. Ta vrsta je zelo pekoča. Tipičen predstavnik je Habanero, Fatali in Jolokia. Capsicum frutescens: Frutescens pomeni grmičast. Ta vrsta je najbolj znana pri ljubiteljih pekočega okusa po Afriškem Birds EYE in Tabasco sortah. Capsicum Pubescens: Je najmanj znana . Pubescens pomeni kosmata. Listi te vrste so nekoliko kosmati. Najbolj znan je Roccotto. |
labia je napisal/a: |
Da bo bolj jasno o čem govorim je tukaj nekaj slik. Najprej poglejmo kosmat list "čilija" Capsicum Pubescens. Ta kosmatost ni tako izrazita je pa opazna v primerjavi z gladkimi listi drugih vrst. [/img] |
labia je napisal/a: |
Včasih gojimo čili (papriko) za katerega ne vemo katere vrste je. Določitev je precej zahtevna, saj si moramo natančno ogledati rastlino. Poleg velikosti rastline, oblike rašče, oblike in barve ploda, barve in oblike lista je najpogostejši način definiranje cveta. Obstoji tudi poseben ključ, ki ga bom opisal kasneje. Važna je barva cveta (venčnih listov) ali so enobarvni ali s pikami v rumeni, zeleni,… in tudi barva moškega dela - prašnikov in prašnične niti. Tipične karakteristike cveta kultiviranega čilija so naslednje: - C.Annuum ima corollo- venčne liste bele barve brez pik - C. Baccatum ima corollo- venčne liste bele barve z temno zelenimi ali rjavimi pikami. Prašniki so rumeni ali temni. Rastlina je do 1.5 metra visoka z velikimi temno zelenimi listi - C.Chinense ima corollo-venčne liste bele ali zelenkaste z vijoličastimi prašniki in prašnična nit je tudi vijolična. Rastlina je 30 cm do 1.5 m visoka z svetlimi do srednje zelenimi velikimi listi, ki so nagubani. - C.Frutescens ima venčne liste zelenkasto bele brez pik in modrimi prašniki. Plodovi stojijo pokončno in so do 4cm dolgi. Rastlina je grmičaste sorte, višine do 1.2m z ovalnimi listi velikosti do 6cm. - C.Pubescens ima venčne liste vijolične barve, vijolične prašnike in cvetovi so pokončni. Rastlina jedo 1.2 metra visoka in do 60 cm široka z ovalnimi svetlo do temno zelenimi listi, ki so do 8cm dolgi in kosmati. Poleg teh kultiviranih čilijev so tudi nekultivirani- divji čiliji. Razlikujejo se predvsem v tem, da so plodovi pri divjih veliko manjši, v večini primerov plodovi rastejo pokončno in so večinoma okrogli- velikosti borovnice ali nekoliko podolgovati velikosti do 2cm. Cvetovi so ponavadi raznih barv, plod pa je za sladokusce nekaj posebnega. Rastlina pa je drobna in manjša. Ko se enkrat poglobimo v okus čilija-paprike najbrž nikoli več ne bomo jedli tistih ogromnih temno zelenih paprik, ki so čvrste in lepe a vendar čisto brez okusa- vodene in jih je polno po supermarketih. Tudi za peko ali polnjenje so te popolnoma neuporabne, v solati pa celo lahko grenijo in pokvarijo doživetje v solatnem krožniku. Tako, kot pri paradižnikih je okus, kot tudi vonj najpomembnejši pri čilijih-paprikah (poleg dodatne ostrine) za nas vrtičkarje. Ni vse v velikosti ploda. Manjši plod je ponavadi boljšega okusa - so pa tudi izjeme. |
labia je napisal/a: |
Ker se čiliji določajo na osnovi barve-števila venčnih- cvetnih listov, barve prašnikov,...( seveda poleg oblike, velikosti, barve ploda) je tukaj nekaj fotografij, da vidimo kako raznoliki so v bistvu cvetovi: Cyber Hot (5 venčnih listov) Rocoto Penis (6 venčnih listov) Malo sem sicer zamudil pri fotografiranju za kakšne druge primerke, pa saj bo še kdo kaj dodal. V enem od prejšnjih prispevkov sem zapisal nekaj osnovnih značilnosti za lažjo določitev: - C.Annuum ima corollo- venčne liste bele barve brez pik - C. Baccatum ima corollo- venčne liste bele barve z temno zelenimi ali rjavimi pikami. Prašniki so rumeni ali temni. Rastlina je do 1.5 metra visoka z velikimi temno zelenimi listi - C.Chinense ima corollo-venčne liste bele ali zelenkaste z vijoličastimi prašniki in prašnična nit je tudi vijolična. Rastlina je 30 cm do 1.5 m visoka z svetlimi do srednje zelenimi velikimi listi, ki so nagubani. - C.Frutescens ima venčne liste zelenkasto bele brez pik in modrimi prašniki. Plodovi stojijo pokončno in so do 4cm dolgi. Rastlina je grmičaste sorte, višine do 1.2m z ovalnimi listi velikosti do 6cm. - C.Pubescens ima venčne liste vijolične barve, vijolične prašnike in cvetovi so pokončni. Rastlina jedo 1.2 metra visoka in do 60 cm široka z ovalnimi svetlo do temno zelenimi listi, ki so do 8cm dolgi in kosmati. |