Permakultura
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
V začetku je šlo za vedo o trajnostnem kmetovanju, ki pa se je z leti razširila tudi na druga področja človeškega življenja.
Besedo »permakultura« sta sredi sedemdesetih sestavila Bill Mollison in David Holmgren. Izraz permakultura je na začetku pomenil permanentna agrikultura vendar sta ga kmalu razširila na permanentna kultura, ker sta ugotovila, da je socialni vidik eden izmed ključnih delov trajno stabilnega sistema. Trajnost je domač izraz za »permanentnost«.
Permakultura je etični sistem načrtovanja. V njej se prepletajo ohranjanje narave, pokrajina, ekološko kmetijstvo in vrtnarjenje, načrtovanje bivališč, ekonomija, agrogogozdarstvo, medčloveški odnosi. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek.
--- Etika ---
Je temelj za učinkovito in trajnostno načrtovanje v dobro vseh in vsega. Skrb za ljudi, skrb za zemljo in učinkovita raba presežkov so tri etike permakulturnega delovanja.
SKRB ZA LJUDI - SKRB ZA ZEMLJO - UČINKOVITA RABA PRESEŽKOV
--- Načela ---
1. Opazuj in sodeluj: Vzemi si čas za čutenje narave in okolice, tako lahko načrtuješ rešitve, ki delujejo.
(opazovanje naravnih ekosistemov in posnemanja le teh, …)
2. Lovi in shranjuj energijo: Z razvijanjem sistemov, ki shranjujejo naravne vire, lahko le-te uporabimo takrat, ko jih potrebujemo.
(sončna, vetrna, vodna energija, pasivni namakalni sistemi, …)
3. Koristi pridelek: Poskrbi, da dobiš nagrado za delo, ki ga opravljaš. Uporabi naravne danosti, pridelke.
(pobiranje pridelka z vrta, nabiranje divjih rastlin, …)
4. Samo-regulacija in sprejemanje odziva okolice: Ne dovoli nesprejemljivih aktivnosti, zavoljo uspešnega nadaljnjega delovanja sistema.
(preverjanje ali stvari delujejo, upoštevanje sosedov, …)
5. Uporabi in ceni obnovljive vire in storitve: Čim bolje izkoristi obilje narave, da zmanjšaš potrošnjo in uporabo neobnovljivih virov.
(uporaba naravnih danosti, ponovna uporaba stvari, …)
6. Ne ustvarjaj odpadkov: Nič ni odpad. Vsak vir je uporaben in dragocen.
(kompostiranje človeškega gnoja, uporaba urina kot gnojilo, ponovna uporaba starih stvari, recikliranje, uporaba bioloških »odpadkov«, …)
7. Načrtuj od vzorcev do podrobnosti: Opazujemo vzorce v naravi in v socialnemu okolju ter jih posnemamo pri načrtovanju. Vzorci so temelj, kasneje preidemo k podrobnostim.
(vzorec večslojnosti gozda lahko posnemamo pri ustvarjanju gozdnega vrta, ...)
8. Vključuj, ne izključuj: S tem, ko umestiš prave stvari v pravi prostor, se izoblikujejo povezave in odnosi med temi stvarmi in tako sodelujejo in delujejo s podpiranjem drug drugega.
(rastlinske združbe, coniranje posestva, sodelovanje pravih ljudi na pravem mestu v pravem času, socialne strukture, …)
9. Uporabljaj male in počasne rešitve: Manjše in počasne rešitve lažje upravljamo, kot večje.
(začni z manjšimi posegi in odločitvami, …)
10. Uporabi in ceni raznolikost: Raznovrstnost zmanjša ranljivost in izkoristi danosti v nekem določenem okolju.
(biotska raznovrstnost, raznolikost ljudi, …)
11. Robni (eko)sistemi: Povezava med različnimi stvarmi je prostor, kjer se dogaja največ. To so najbolj dragoceni, raznoliki in produktivni elementi v sistemu.
(robni ekosistem jezera, žive meje, rob gozda, sosedi, odnosi z ljudmi, …)
12. Kreativno odzivanje in uporaba spremembe: Na spremembo lahko pozitivno vplivamo z pozornim opazovanjem in reakcijo v pravem času.
(»krizni časi« so dober povod v večjo samooskrbo, večje zavedanje o resničnih vrednotah in delovanje v tej smeri, …)
.
. Ledenka, natančneje sorta unicum, nič ne gnije, ampak mi veselo dela glave, da o endiviji in radiču ne govorim ...
.
.
. Zato sem vsega posadila in posejala preveč, ker sem mislila, da itak ne bo raslo 
_________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)