Ker gre moja ljuba sorta krompirja (Romano) iz ponudbe, bi ga rada ohranila in pridelovala lasten sadilni materijal.
Čitam, študiram teorijo, a praktične izkušnje so najbolj dragocene. Zato sprašujem, če in kako vi to počnete.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
ohranjanje lastnega semenskega krompirja
Re: ohranjanje lastnega semenskega krompirja
Nič posebnega. Pač vsako leto od pridelka odberem "primeren" semenski material, ki ga spomladi posadim in tako naprej vsako leto.
Vse ostalo so osebne preference. (sledenje različnim pristopom dela z rastlinami - permakultura, biodinamika ...)
Jaz sem se do selitve kar držal biodinamike, sedaj pa nekako precej manj.
Težko izpostavim kakšno razliko med prej in sedaj, ... razen pač recimo to, da je zelo opazna razlika med domačim krompirjem in tistim iz intenzivne pridelave. To je menda jasno že teoretično, praktično pa, kot že rečeno vsaj meni tudi zelo.
Težava je skladiščenje, saj mi že počasi odganja.
Težava je premala količina pridelka in posledično slaba možnost odbiranja semena.
Težava je vreme in bolezni, posledično pa slabe letine .
Težava je odločitev, da močno zmanjšam OH-je v prehrani.
....
Skratka, da se, je pa pestro.
Vse ostalo so osebne preference. (sledenje različnim pristopom dela z rastlinami - permakultura, biodinamika ...)
Jaz sem se do selitve kar držal biodinamike, sedaj pa nekako precej manj.
Težko izpostavim kakšno razliko med prej in sedaj, ... razen pač recimo to, da je zelo opazna razlika med domačim krompirjem in tistim iz intenzivne pridelave. To je menda jasno že teoretično, praktično pa, kot že rečeno vsaj meni tudi zelo.
Težava je skladiščenje, saj mi že počasi odganja.
Težava je premala količina pridelka in posledično slaba možnost odbiranja semena.
Težava je vreme in bolezni, posledično pa slabe letine .
Težava je odločitev, da močno zmanjšam OH-je v prehrani.
....
Skratka, da se, je pa pestro.
Re: ohranjanje lastnega semenskega krompirja
Hvala.
Zdaj bodo sledila vprašanja, seveda.
1. Kakšni gomolji so promerni za saditev?
2. Jih shranjuješ kako drugače kot "jedilni" krompir?
Romano po navadi začne odganjati zelo pozno. Tako da s predćasnim odganjanjem ne bo težav, upam vsaj.
Gotovo ga bom nekaj probala saditi tako. Iz velikih gomoljev pa bom probala vzgojiti rastline z okuliranjem, samo še prostor na vrtu potrebujem. To je največji problem...
Zdaj bodo sledila vprašanja, seveda.
1. Kakšni gomolji so promerni za saditev?
2. Jih shranjuješ kako drugače kot "jedilni" krompir?
Romano po navadi začne odganjati zelo pozno. Tako da s predćasnim odganjanjem ne bo težav, upam vsaj.
Gotovo ga bom nekaj probala saditi tako. Iz velikih gomoljev pa bom probala vzgojiti rastline z okuliranjem, samo še prostor na vrtu potrebujem. To je največji problem...
Re: ohranjanje lastnega semenskega krompirja
Vprašanja, razumljivo. Če bom le kaj pametnega vedel.
V uvodnem odgovoru sem nakazal, da se ob prvih "korakih" in potem nadalje pričnejo vrstiti problemi, ali lepše rečeno izzivi in mene ravno to privlači.
Moram pa priznati, da so mi ti izzivi pri krompirju razmeroma prijetni, ker mi že tako ali tako ne predstavlja pretirano priljubljenega živila. Posledično se me t.i. slabe letine ne dotaknejo preveč. Razumem pa, da bi nekoga drugega pridelek ranga "komaj bo za seme in nekaj krompirjevih čorb" dobesedno pokopal. Ker tudi to se mi je dogajalo v teh letih, kar telovadim z ohranjanjem svojega semena. (na hitro po spominu je to cca 15 let, se mi zdi)
Gomolji za seme.
Odbiram lepo oblikovane gomolje z dovolj lepo oblikovanimi očesi. Velikosti približno 5cm, lepe gladke kože in brez poškodb motike, strun ipd. V resnici je to odvisno od sortne značilnosti saj so lahko pri kateri sorti gomolji izrazito kroglasti, pri drugi pa krompirjevo valjaste oblike. Recimo temu, da delaš po nekem lastnem občutku.
Izrazito majhni gomoljčki se mi niso izkazali kot dobra izbira.
Neznanko mi na primer vsa ta leta predstavlja dejstvo, da znotraj odbire posamezni gomolji spomladi, ko jih nakaljujem odženejo s tankimi, skoraj nitastimi kalčki. Iz takšnih dobesedno ni nič. Kakšno leto je tega več, drugo pa skoraj nič.
Vezano na to, če je le mogoče, spomladi pripravim nekaj več gomoljev.
Še enkrat bi izpostavil sedaj moj največji problem in to je mala količina posajenega krompirja iz katere odbiram seme.
Takole na hitro in resnično v nekako minimalnem obsegu bi ocenil, da bi bilo potrebno posaditi vsaj, ampak resnično ne manj kot kakšnih 50 - 70 semenskih gomoljev za recimo temu kolikor toliko minimalno možnost odbiranja semenskih gomoljev, pa raje več.
Verjetno bo precej odvisno od sortnih značilnosti, sigurno pa od letine vključno s škodljivci vendar vsaj pri meni ni tako enostavno nabrati dovolj gomoljev plus obvezno rezervo.
Kakšno leto sem gomolje tudi opral in jih namočil v homeopatskem pripravku proti boleznim. Se mi zdi, da je imelo učinek.
Za zgodnje kaljenje, oz. proti temu še nisem odkril ničesar.
Shranjujem ga skupaj s preostalim krompirjem.
Vzgoja iz očes.
Povsem na začetku sem to poizkusil, saj sem pri posameznih sortah dobesedno izhajal iz enega ali dveh večjih gomoljev. Sedaj se ne spomnim povsem natančno vseh detajlov, vem pa, da sem tako pridobil droben semenski material iz katerega sem nato v parih letih pridelal količino za kuhinjo in seme.
Se obnese.
Prostor na vrtu.
Ti želim veliko sreče, predvsem pa dobre kombinatorike.
Jaz kar trpim v tem segmentu. (preveč idej, sedaj premalo prostora in kronično primanjkovanje časa)
V uvodnem odgovoru sem nakazal, da se ob prvih "korakih" in potem nadalje pričnejo vrstiti problemi, ali lepše rečeno izzivi in mene ravno to privlači.
Moram pa priznati, da so mi ti izzivi pri krompirju razmeroma prijetni, ker mi že tako ali tako ne predstavlja pretirano priljubljenega živila. Posledično se me t.i. slabe letine ne dotaknejo preveč. Razumem pa, da bi nekoga drugega pridelek ranga "komaj bo za seme in nekaj krompirjevih čorb" dobesedno pokopal. Ker tudi to se mi je dogajalo v teh letih, kar telovadim z ohranjanjem svojega semena. (na hitro po spominu je to cca 15 let, se mi zdi)
Gomolji za seme.
Odbiram lepo oblikovane gomolje z dovolj lepo oblikovanimi očesi. Velikosti približno 5cm, lepe gladke kože in brez poškodb motike, strun ipd. V resnici je to odvisno od sortne značilnosti saj so lahko pri kateri sorti gomolji izrazito kroglasti, pri drugi pa krompirjevo valjaste oblike. Recimo temu, da delaš po nekem lastnem občutku.
Izrazito majhni gomoljčki se mi niso izkazali kot dobra izbira.
Neznanko mi na primer vsa ta leta predstavlja dejstvo, da znotraj odbire posamezni gomolji spomladi, ko jih nakaljujem odženejo s tankimi, skoraj nitastimi kalčki. Iz takšnih dobesedno ni nič. Kakšno leto je tega več, drugo pa skoraj nič.
Vezano na to, če je le mogoče, spomladi pripravim nekaj več gomoljev.
Še enkrat bi izpostavil sedaj moj največji problem in to je mala količina posajenega krompirja iz katere odbiram seme.
Takole na hitro in resnično v nekako minimalnem obsegu bi ocenil, da bi bilo potrebno posaditi vsaj, ampak resnično ne manj kot kakšnih 50 - 70 semenskih gomoljev za recimo temu kolikor toliko minimalno možnost odbiranja semenskih gomoljev, pa raje več.
Verjetno bo precej odvisno od sortnih značilnosti, sigurno pa od letine vključno s škodljivci vendar vsaj pri meni ni tako enostavno nabrati dovolj gomoljev plus obvezno rezervo.
Kakšno leto sem gomolje tudi opral in jih namočil v homeopatskem pripravku proti boleznim. Se mi zdi, da je imelo učinek.
Za zgodnje kaljenje, oz. proti temu še nisem odkril ničesar.
Shranjujem ga skupaj s preostalim krompirjem.
Vzgoja iz očes.
Povsem na začetku sem to poizkusil, saj sem pri posameznih sortah dobesedno izhajal iz enega ali dveh večjih gomoljev. Sedaj se ne spomnim povsem natančno vseh detajlov, vem pa, da sem tako pridobil droben semenski material iz katerega sem nato v parih letih pridelal količino za kuhinjo in seme.
Se obnese.
Prostor na vrtu.
Ti želim veliko sreče, predvsem pa dobre kombinatorike.
Jaz kar trpim v tem segmentu. (preveč idej, sedaj premalo prostora in kronično primanjkovanje časa)