novi.gartlc.si

Pozdravljeni.

Na netu sem zasledil, da je za organsko obogatitev in rahljanje mrtve ilovnate zemlje možno zasaditi vetiver travo(Chrysopogon zizanioides), ki ima bujne in dolge korenine, prodrejo zelo globoko.
Je kdo poskušal s čim podobnim, seveda s kakšno avtohtono sorto? Kako se je obneslo?

Lp

A dodajanje komposta ne pride v poštev? Po moje bo hitreje.

Da, tudi kompost bi igral svojo vlogo. Zasaditev kulture z močnimi in globokimi koreninami bi bil komplementarni ukrep, ki bi razbil zbito ilovnato zemljo in jo prepredel z organsko snovjo, ki bi pritegnila deževnike in mikroorganizme, povečala bi se prepustnost in zračnost... v teoriji.

O kakšni površini se pa pogovarjamo ?

cca. 200m2

Huh, ni tako malo ...
Glej, nisem strokovnjak, niti nimam izkušenj s tem, ampak takole po prvem navdihu, kako bi se jaz lotil tega ...
Najprej bi potrosil en uležan gnoj na debelo in ga plitvo vkopal v zemljo ( strojno, seveda ). To bi se morda dalo izvesti že letos ?!
Potem bi poskusil dobiti čimveč raznolikega organskega materiala, ki bi ga spet bogato in na debelo posipal po površini. Listje, trava, slama, mrva, kompost ... celo leto bi nanašal in potem naslednjo zimo pustil pri miru, da narava opravi svoje, kar pač ima namen. Spomladi bi potem po potrebi dodal še eno tanjšo plast komposta in poskusil nekaj posejati. Ne vem, recimo npr. mešanico za zeleno gnojenje v kombinaciji z meliorirno redkvijo ali pa morda res tisto travo, ki si jo omenil v prvem prispevku.
Nato pustiš, da zraste, odmre in zgnije. Po vseh teh kolobocijah pa ni vrag, da ne bi bilo že kaj bolje ?!
Se pa seveda postavi vprašanje, če je sploh realno, da dobiš toliko materiala za 200 kvadratnih metrov. Če bi šlo za 40-50 kvadratov velik vrtiček, bi to bilo precej lažje izvedljivo.
Vsekakor menim, da bo to večleten proces, ki zna terjati precej časa in delovnih ur pa tudi kar nekaj financ.

A kaj raste sploh trenutno na tej površini?

Nik, pobrskaj po netu, pri Brežicah se mi zdi, ampak res je to oddaljen spomin, so mrtvico oživili v nekaj letih v rodovitno zemljo. En bio kmet je sodeloval z Biotehniško fakulteto, za zeleni podor je imel poseben stroj, ki je vdelal zeleno gnojenje v nekaj cm zemlje. Toliko sem si zapomnila.

Moja zemlja je težka, ilovnata. že 12 let vsako leto pognojim s svežim gnojem, orjemo jeseni, poleti je zastirka iz mrve, en del samo dvignem z vilami, ga ne obračam, zemlja je edino bolj bogata z življem v prsti. Na eno gredo sem enkrat obilo potrosila komposta, res tam 5 cm debelo, vdelala z motiko, pa je zemlja, kakršna je. letos poleti sem sejala oljno redkev, potem sem pokosila in mož je zoral tisti del. močno dvomim, da bo kaj bolj rahla zemlja, ker tega nisem storila prvič.

Vsekakor vse to, kar je Andrej naštel, ne bo škodilo, sploh rastline za zeleno gnojenje in primeren stroj za vdelavo. Mogoče se povežeš s kom, ki ima izkušnje z oživljanjem mrtvice. Če boš sam vdeloval zelene rastline s kakšno frezo, ne bo šlo, ker se ti bodo rastline navile v frezo.

aladin napisal/-a: ↑Po Nov 25, 2024 11:42 pm A kaj raste sploh trenutno na tej površini?

Plevel

O, če raste plevel, potem to ni več mrtvica.
Pri meni na mrtvici prvi dve leti niti plevel ni rasel. Ilovice mi ni uspelo zrahljati, je pa počasi tudi na tej zbitini marsikaj pričelo spodobno uspevati, predvsem velikostročni česen in stoletna čebula. Tudi ajda. Dve leti zapovrstjo sem pred tem v zemljo vdelala konkretno količino listja, kar je privabilo konkretno število deževnikov. Povrh pa na debelo potresla nezrel kompost.