Exsochorda - belika, eksohorda
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Stran 1 od 2
Objavljeno: So Avg 03, 2013 2:20 pm
Listopaden grm z lokasto upognjenimi vejami. Cveti proti koncu pomladi in v začetku poletja z razkošnimi belimi cvetovi. Je prezimno trden. Množimo z neolesenelimi potaknjenci in s semeni.
Objavljeno: Ne Avg 04, 2013 12:52 am
jah sorry, tudi tukaj ob tej nevestici ....
nebi pa bila možna slika cele rastline?
Sicer pa, obrezovanje daje prave rezultate, vsaj približek teoretičnim?
Pa ti semeni, si morda poizkusila?
lp.
nebi pa bila možna slika cele rastline?
Sicer pa, obrezovanje daje prave rezultate, vsaj približek teoretičnim?
Pa ti semeni, si morda poizkusila?
lp.
Objavljeno: Ne Avg 04, 2013 8:49 pm
Druge slike cvetoče rastline na žalost nimam, na tej je prvo leto po sajenju, kljub temu, da jo do zdaj nisem nič obrezala, se zelo lepo razrašča in obilno cveti in tudi semen je kar nekaj. Obrezovanje pa bo potrebno, nisem pričakovala, da se tako močno preveša, pognala je zelo dolge veje,ki se zdaj plazijo po tleh. Zelo lepa bi bila nekje na zidku. Imam jo tretje leto.
Me mika tudi višja, giraldii.
Me mika tudi višja, giraldii.
Objavljeno: Po Avg 05, 2013 12:20 pm
o super, se je lepo aklimatizirala in je bujna
Glede obrezovanja je v prvih letih dobro biti reden, ker sicer rada poganja dolge poganjke (kar omenjaš), grm izgublja formo pa še nega okolice je lahko težavna. Bi pa verjetno bila na kakšni škarpi, zidu precej interesantnega prevešajočega izgleda kar brez obrezovanja, se strinjam.
Verjetno ti je poznano, a kljub vsemu. Obrezovanje takoj po cvetenju, skrajšaš plovico poganjka na katerem je bilo cvetje, le tako dosežeš boljšo razvejanost. Mladi poganjki tako do jeseni uspejo formirati generativne brste, v obratnem primeru (poznejša rez) pa je cvetenje redko.
Seme. Se priporočam za par semen. Rad eksperimentiram.
lp.
Glede obrezovanja je v prvih letih dobro biti reden, ker sicer rada poganja dolge poganjke (kar omenjaš), grm izgublja formo pa še nega okolice je lahko težavna. Bi pa verjetno bila na kakšni škarpi, zidu precej interesantnega prevešajočega izgleda kar brez obrezovanja, se strinjam.
Verjetno ti je poznano, a kljub vsemu. Obrezovanje takoj po cvetenju, skrajšaš plovico poganjka na katerem je bilo cvetje, le tako dosežeš boljšo razvejanost. Mladi poganjki tako do jeseni uspejo formirati generativne brste, v obratnem primeru (poznejša rez) pa je cvetenje redko.
Seme. Se priporočam za par semen. Rad eksperimentiram.
lp.
Objavljeno: Po Avg 05, 2013 1:33 pm
Juglans se ti zahvaljujem za nasvete in te prosim za dodatnega. Semena so zdaj mali zeleni plodovi, kdaj naj jih poberem? Jaz dosti imam, ti dosti znaš.
Ti pošljem semena.
Ti pošljem semena.
Objavljeno: Po Avg 05, 2013 3:31 pm
Ja, eksohorda naredi janežovim podobne plodove. Nekakšne petkrake zvezdice, dozorijo pa po mojem mnenju tam nekje konec poletja. Ko napoči njihov čas se takrat že rjava in suha petkraka plodišča nahitro razpro, še hitreje pa se semena razsujejo. Morda jih poberi ko bodo še rumeno rjava, nato pa naj dozorijo v kakšnem škrniclju.
Sicer pa je povsem mogoče, da pri tebi, ki si na bolj vlažnem predelu Slovenije, ta plodišča zaradi vlage ne bodo tako hitela z razdajanjem svojega bogastva. Ker včasih so lahko na rastlini še v zimo.
Skratka, malce opazuj.
Je pa pri tem početju je nemalokrat potek analize dozorevanja sledeč: ne, ni še ...... ; aha, počasi pa bo ..... ; ja saj res, sedaj pa zagotovo je že ..... ;
ohhhhh ne, se ja kar samo posejalo ..... ; ponovi vajo naslednje leto
Tako da, če ti slučajno uidejo, pa naslednje leto.
Glede kaljenja pa baje ni zahtevna, le stratifikacijo potrebuje, in to bi rad preizkusil ter seveda nadaljeval v cvetenje, da ne boste samo na vašem koncu nobel.
Znanje? Hm, vprašanje, zagotovo pa pro. deformacija. Poleg dobrih avtomobilov in seveda lepih (Slovenk) punc opazim še vse kar je zelenega. Bolnik posebne sorte pač.
lp.
Sicer pa je povsem mogoče, da pri tebi, ki si na bolj vlažnem predelu Slovenije, ta plodišča zaradi vlage ne bodo tako hitela z razdajanjem svojega bogastva. Ker včasih so lahko na rastlini še v zimo.
Skratka, malce opazuj.
Je pa pri tem početju je nemalokrat potek analize dozorevanja sledeč: ne, ni še ...... ; aha, počasi pa bo ..... ; ja saj res, sedaj pa zagotovo je že ..... ;
ohhhhh ne, se ja kar samo posejalo ..... ; ponovi vajo naslednje leto
Tako da, če ti slučajno uidejo, pa naslednje leto.
Glede kaljenja pa baje ni zahtevna, le stratifikacijo potrebuje, in to bi rad preizkusil ter seveda nadaljeval v cvetenje, da ne boste samo na vašem koncu nobel.
Znanje? Hm, vprašanje, zagotovo pa pro. deformacija. Poleg dobrih avtomobilov in seveda lepih (Slovenk) punc opazim še vse kar je zelenega. Bolnik posebne sorte pač.
lp.
Objavljeno: To Avg 06, 2013 7:46 am
juglans, točno tako lovim seme dvoredca (trajne rukole)
.
Kaj pa če bi okrog vejice s semeni navezala VREČKE iz koprene? Tako, kot recimo zaščitimo paradižnike pred skrižanjem
.Kaj pa če bi okrog vejice s semeni navezala VREČKE iz koprene? Tako, kot recimo zaščitimo paradižnike pred skrižanjem
Objavljeno: To Avg 06, 2013 2:06 pm
Glede stratifikacije, juglans, kaj pa zgodnje (sredi zime) zimsko sejanje, zadostuje? Sem februarja to prvič poizkusila in mi je res vse vzkalilo.
Že pripravljam kopreno, Muha.
Že pripravljam kopreno, Muha.
Objavljeno: To Avg 06, 2013 3:06 pm
@muha
dvoredec je pa resnično en tak mikroskopski patron in se ne čudim za 
itd. Jaz ga kar porežem, ko je po moji oceni seme dovolj čvrsto in ne več "vodeno", tako dokončno dozori v škrniclju od kruha. Ti so mi najbolj všeč. Skratka, tako sem lani prestregel nekaj semen.
Vrečke iz koprene, hm, hm ..., semena so resnično drobcena, pa rada uidejo pri spojih, drugače pa super improvizacija.
@doli
Zgodnja setev je dejansko najenostavnejši in tudi efektiven način stratifikacije, hkrati pa prav lahko preseneti z neuspehom. Zlasti pri zelo drobnemu semenu. Težava so ekstremno nizke temp. katere opazimo zgolj z pogledom na termometer, nekje na steni ob oknu.
V naravi je seme na zemlji zaščiteno z kakšnim suhim rastlinjem, če že ni nekako pronicalo v zemljo, največkrat pa z vsaj kakšnim cm snega. To pa je dovoljšna zaščita pred še nižjimi temperaturami, ki so na sami površini tal dejansko najnižje. Mi nadebudni vrtičkarji in vrtnarji pa sejemo v posode, v najboljši nameri pa jih postavimo lepo na suhi mraz, nekam ob steno kjer setev tudi obilno zalijemo. Ob prvem zimskem sončku se seme ogreje in nabrekne kasneje, ponoči pa lepo zmrzuje. Nekaj časa lahko, ne pa toliko kot je dolga zima. Sledi
Če se ne motim je za stratifikacijo dovoljšna temperatura okoli ničle in tako prostor v kakšni drvarnici ali pa ne ogrevani garaži prav nič napačen. V skrajnem primeru (tega se poslužujem sam) pa se posode z setvijo vglobi nekje na vrtu.
dvoredec je pa resnično en tak mikroskopski patron in se ne čudim za
itd. Jaz ga kar porežem, ko je po moji oceni seme dovolj čvrsto in ne več "vodeno", tako dokončno dozori v škrniclju od kruha. Ti so mi najbolj všeč. Skratka, tako sem lani prestregel nekaj semen.Vrečke iz koprene, hm, hm ..., semena so resnično drobcena, pa rada uidejo pri spojih, drugače pa super improvizacija.
@doli
Zgodnja setev je dejansko najenostavnejši in tudi efektiven način stratifikacije, hkrati pa prav lahko preseneti z neuspehom. Zlasti pri zelo drobnemu semenu. Težava so ekstremno nizke temp. katere opazimo zgolj z pogledom na termometer, nekje na steni ob oknu.
V naravi je seme na zemlji zaščiteno z kakšnim suhim rastlinjem, če že ni nekako pronicalo v zemljo, največkrat pa z vsaj kakšnim cm snega. To pa je dovoljšna zaščita pred še nižjimi temperaturami, ki so na sami površini tal dejansko najnižje. Mi nadebudni vrtičkarji in vrtnarji pa sejemo v posode, v najboljši nameri pa jih postavimo lepo na suhi mraz, nekam ob steno kjer setev tudi obilno zalijemo. Ob prvem zimskem sončku se seme ogreje in nabrekne kasneje, ponoči pa lepo zmrzuje. Nekaj časa lahko, ne pa toliko kot je dolga zima. Sledi
Če se ne motim je za stratifikacijo dovoljšna temperatura okoli ničle in tako prostor v kakšni drvarnici ali pa ne ogrevani garaži prav nič napačen. V skrajnem primeru (tega se poslužujem sam) pa se posode z setvijo vglobi nekje na vrtu.