Stran 1 od 2
Galske vrtnice
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: Pe Maj 31, 2013 2:52 pm
Napisal/-a Garden-ja
Galsko vrtnico (Rosa gallica) imamo lahko za predhodnico vseh evropskih modernih vrtnic. Iz nje izhajajo tudi nekatere kasnejše antične vrtnice - damaščanke, albe in stolistne vrtnice.
Glede na to, da spada med najstarejše gojene vrtnice, je njen izvor in način, kako je prišla v Evropo, nedoločen. Predvidevajo, da izhaja iz Azije. Strokovnjaki pa ne dvomijo v to, da so svoje vrtove z njo krasili že Stari Rimljani, ki so jo uporabljali predvsem v praktične namene - medicinske in estetske (za krašenje vojaških parad in miz). Pravijo celo, da so Stari Rimljani že uporabljali steklenjake, v katerih so rasle galske vrtnice, in vanje napeljevali vročo vodo tako da so več mesecev pred sezono cvetenja imeli na voljo obilico cvetnih lističev za svoje potrebe.
Osnovna sorta ne zrase čez pol metra, njeni hibridi pa zlahka dosežejo meter in pol. Grmi so različnih oblik, od lepo prevesnih do strmo navpično navzgor raščenih.
Cvetje, lepo umeščeno na peclje vendar le nekoliko privzdignjeno, je različnih roza barv vse do vijoličnih, tudi zelo temnih, nikoli pa popolnoma belo. Galska vrtnica, tako kot ostale antične, ne tvori dolgih cvetnih poganjkov.
Cvet je sploščen (obliko visokega, privzdignjenega in koničastega popka je v svet vrtnic prinesla šele vrtnica bengalka) in večinoma dvojno ali celo polnjeno, obstaja tudi nekaj sort z dvobarvnim cvetjem. Marsikateri cvet ima v sredici lep zelen gumbek, tak, kot ga lahko vidimo le pri antičnih vrtnicah, druge pa imajo lepo vidne rumene prašnike.
Veje so srednje trnave. Trnje, ali pravilneje bodice, ni tako kot pri modernih vrtnicah privito navzdol (oblika kljuke) ampak je raščeno naravnost, kot iglica, in velikokrat obrašča vejo po celotnem obodu. Iglice velikokrat spremljajo fine, drobne iglaste dlačice.
Tudi listje je, tako kot pri ostalih antičnih vrtnicah, rustikalno - temnejše zeleno, z vidnimi žilami in na otip profilirano, brez vsakega leska. Listje nekoliko diši, če ga pomanemo z roko. Ni pa listje tako temno zeleno in profilirano kot pri rugozah in damaščankah pa tudi diši ne kot diši listje slednjih.
Galska vrtnica cveti samo enkrat vendar je v tem času več kot en mesec in pol polno odeta v cvetje. Cvetovi so močno dišeči, gredo, poraščeno z galskimi vrtnicami, vonjamo desetine metrov daleč. Po cvetenju številne rastline razvijejo lepe šipke.
Značilnost galske vrtnice je, da tvori pritlike, koreninske poganjke, s katerimi se naravno razmnožuje v vse smeri tako da lahko ena sama vrtnica prekrije kar lepo površino (več m2).
Galske vrtnice so bile edine vrtnice, ki so jih načrtno vzgajali v Srednjem veku, seveda ne zaradi njihove pregrešne lepote ampak zaradi medicinskih lastnosti. Gojili so jih na vrtovih samostanov, predvsem zaradi njenih šipkov, bogatih z vitaminom C.
Iz zgodovine je znana zgodba cesarice Josephine (Napoleonove prve žene), ki je zbirala galske vrtnice v svojem vrtu ob gradu Malmaison, v katerega so ji vozili galske vrtnice s celega sveta in v katerem je zbrala okoli 170 sort, ki so jih zanjo prinesli iz najoddaljenejših koščkov sveta. Dosegla je celo to, da so ladje, na katerih so plule njene vrtnice, imele v vojni med Francijo in Anglijo posebni status nedotakljivosti, njen angleški vrtnar pa posebno dovoljenje za neovirano gibanje. Prav njej se lahko galska vrtnica zahvali za svojo poznejšo popularnost saj so v času tridesetih let po njeni smrti razvili preko 2000 različnih sort galske vrtnice. Znane so tudi ilustracije slikarja Redoutéja, ki je na njeno povabilo in željo naslikal vrtnice z njenega vrta.
Žal od znanega vrta ni ostalo več nič in tudi galska vrtnica je s pojavom modernejših, večkrat cvetočih vrtnicah, zatonila v pozabo. Danes lahko najdemo le še okoli 200 sort.
Galske vrtnice niso zahtevne glede terena, tudi proti boleznim so precej odporne, če že, jih raje kot črna pegavost napade rja. Obrezujemo jih takoj po cvetenju, poleti. Na nizke zimske temperature so dobro odporne.
Osnovna vrsta Rosa gallica Officinalis (Apothecary's Rose) je verjetno najstarejša danes znana galska vrtnica. Cvetovi so seveda močno dišeči, po cvetenju tvori lepe rdeče šipke. Po nekaj letih od sajenja grma se lahko iz ene same rastline nadejamo tako zaraščene cvetne, a trnave blazine. Tole je slika enega samega grma.
detajl cveta:
Tule je detajl cveta z zelenim gumbkom (sorta Belle sans Flatterie)
Pa še nekaj posnetkov iz mojega arhiva (posnetek grma, posnetek cveta):
Aimable Amie:
... glede na uro in glede na to, da moj spletni album že kar nekaj deset minut štrajka in seveda glede na interes, več slik naslednjič. 
| Citiram: |
muha
Tole ti je gotovo vzelo kar nekaj časa. Hvala, ker si se potrudila.
Takole v majhnih dozah z veseljem preberem vse, čeprav vrtnic , razen pokrovne, nimam, ker jim pri meni nekako ne paše. Knjige gotovo ne bi šla brat, kaj takegale pa z veseljem.
Nadaljnje slike dobrodošle |
Ne, tole ni slikano na mojem vrtu, v soboto sem bila v vrtnariji, ki je specializirana za gojenje galskih vrtnic in tam sem poslikala vse kar je bilo možno poslikati. :grin:
Domov sem prinesla dve sadiki, ki bosta posajeni takoj, potem pa, upam da že preko te zime, načrtujem manjši nasad galskih vrtnic, upam, da bi bo uspelo stlačit skupaj vsaj kakih 30 rastlin, ker manjšega nabora RES ne morem narediti.
Galske vrtnice niso edine, ki so nezahtevne, skoraj vse antične vrtnice so čisto nezahtevne. Še bolj robustne so rugoze (japonski šipki), ki prenesejo celo zemljo, pomešano z gradbenim materialom, in slan pišec, enako tudi škotske vrtnice. Albe lahko rastejo celo v senci.
Občutljivost vrtnic na mraz (deloma tudi bolezni) se je začela šele potem, ko so antične vrtnice skrižali z bengalkami torej od modernih vrtnic dalje. Hkrati so vrtnice počasi izgubljale svoj vonj.
Tudi bengalke same so na mraz občutljive in na celini v vrtu ne bi preživele, v Mediteranu pa cvetijo praktično celo leto, pri meni so cvetovi vse do božiča, in obdržijo liste preko celega leta.
Vsak, ki išče odporne vrtnice, bi moral poseči po antičnih. Sama sem na moderne sorte potem, ko sem imela priliko videti stare, čisto pozabila. Imeti v rokah tisti grob, dlakav list in vonjati njegov vonj je poseben občutek, ki ti ga ne more dati nobega moderna vrtnica. Vonj cvetja pa je mmmmmmmm... nepopisen.
Malo sem pristranska, vem, ampak tako to je. :grin:
Muha, nekaj časa mi je res vzelo, sem pa vesela tudi sama, ker sem pisala večinoma po spominu in na papir, hkrati pa tudi v svoj arhiv, spravila vse to kar sem v vseh letih slišala in prebrala. Nikoli se ne ve, kdaj prav pride.
Knjig o vrtnicah pa v Sloveniji ni, prva in edina je izšla lani (M. Mastnak) vendar je žal v njej o antičnih vrtnicah le par vrstic.
Fotografije nekaterih lepih sort bom dodala popoldan, ko pridem domov.
| Garden-ja je napisal/a: |
Nekaj najbolj zanimivih in redkih:
Pourpre Charmant (prekrasna, redka kombinacija rjasto vijolične z belim vratom in močnimi, rumenimi prašniki)
Catinat (posebno lepi, zanimivi in dišeči listi, perfekten štiridelni polnjen cvet)
Louis Van Tyll (neverjetno, kako se preveša, tale bi bila odlična za kake škarpe)
Avenat (redka prevesna rast, uporabna kot plezalka)
In še nekaj bolj znanih in bolj prosto dostopnih:
Belle Isis (majhen vendar neverjetno pol cvet, porcelansko roza barve)
Rosa gallica Versicolor (vsak cvet je drugačen, neverjtno lepa zbita in nizka rast - tale je seveda šla z mano domov :grin: )
Tuscany (barve, ki so redke še danes: temno, temno, temno vijolična, grm perfektne oblike)
Charles de Mills (veliki težki cvetovi, ki jih ne uspeš zajeti v dlan)
 |
Nasad galskih vrtnic (razstavni vrt vrtnarije La Campanella)
Nazadnje urejal/a Garden-ja 06 Jun 2013 22:12; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Sr Jun 05, 2013 11:02 pm
Napisal/-a Garden-ja
| Citiram: |
nadina
Joj, Garden-ja, tele tvoje vrtnice so zakon!
Sama jih najraje gledam, pri nas se ne obnesejo, razen tele spodaj:
Te rastejo, trpijo sušo, nobenih uši ne poznajo - navdušena sem nad njimi.
Rada bi si jih razmnožila, pa ne vem kako.
Informacij imam precej, nekateri prisegajo na mesec avgust - naj jih porežem, vtaknem v zemljo, pokrijem s plastično steklenico in čez zimo se menda ukoreninijo???
Ali je to to, ali obstaja še kakšen drug način? |
Nadina, žal sem pri razmnoževanju vrtnic totalen analfabet. Tiste, ki sem jih potaknila za Zeleni krog, so se že posušile. Zdaj čakam pozno poletje, da poskusim znova, ker zdaj je pa res prevroče.
Tvoja vrtnica je pokrovna. Pokrovne so zelo hvaležne vrtnice, nenazadnje jih uporabljajo za urbano ureditev. Žal pa nimajo šarma in predvsem vonja starih vrtnic.
Če ne bi videla drobnih listkov, bi rekla, da je na sliki The Fairy tako pa nisem najbolj prepričana.
O razmnoževanju je tudi ena tema, tam je kar nekaj nasvetov. Se pa bojim, da čas ni pravi.
| Citiram: |
muha
Garden-ja, Primorska po moje potaknjencem ni ravno najbolj najbolj naklonjena. Je preveč suhe vročine. Boš morala v kompanijo s kakim celincem, ki lahko najde primeren vlažen prostorček zanje tudi čez poletje. |
Objavljeno: Sr Jun 05, 2013 11:12 pm
Napisal/-a Garden-ja
| Citiram: |
1vrtnica
Garden-ja, krasne slike. S svojimi zapisi si me vzpodbudila k razmisleku o tem, ali izbiram prave sorte starih vrtnic. Resno bom razmislila o galskih - do sedaj sem jih zaradi le enkratnega cvetenja nekako izpuščala iz mojih načrtov.
Dodajam še sliko ene, ki je meni posebno ostala v spominu - Cardinal de Richelieu. Pa ne toliko zaradi grma kot zaradi barve cvetov, ki je med starimi grmi res redka.
|
Pa ravno Cardinal de Richelieu je bila sadika, ki k meni ni prispela, jo je pošiljatelj pozabil dati v paket.
Pa najbolj sem si je želela, ker je res neverjetno zamolklo vijolične barve. Ampak bo, slej ko prej.
Medtem ko jo objokujem pa se veselim, ker je naslednje leto končno v kolekciji ena od galk z največjim cvetom kar sem ga pri antičnih vrtnicah videla - Ohl.
| Citiram: |
1vrtnica
Rosa Mundi ta je pri meni šele prvo leto. Zaenkrat sem zelo zadovoljna, nobenih bolezni, krasno se je razrasla, izjemno diši. Žal mi je le, da ne cveti nekoliko dlje in bi jo lahko dlje časa občudovala.
Ko sem jo kot majhno rastlinico z nekaj cvetovi po nakupu dala v avto, je po njej dišal ves avto, kot da bi razpršila v njem močan parfum. Med nekajdnevnim potepanjem in nato vožnjo domov je nekaj cvetov odpadlo, pa so še vedno tako dišali, da sem jih potem še kak teden po vrnitvi namenoma prevažala s sabo naokrog. |
Pri meni so galke cvetele šele prvič in to na par vejah, pravi efekt bo videti šele naslednje leto.
V času cvetenja je bila tudi huda suša in poletna vročina. Vse to ima velik vpliv na rezultat cvetenja.
Ampak Roso Mundi poznam še od prej in vem, da je krasna. Pa še nekaj sem pozabila. Ko cvetni lističi odpadejo, ostanejo na vejicah ostanki prašnikov kot male zvezdice. Res lepo.
| Citiram: |
1vrtnica
Ja, Rosa Mundi je res lepa, tudi pri meni je zaenkrat med favoritkami. Letos je cvetela z mnogimi cvetovi, odpirali so se eden za drugim, čeprav sem jo sadila šele lani spomladi. Navdušile so me različne barvne nianse v njih.
Pri moji se je zgodilo prav to, o čemer govori Petrovič - naredila je tudi čisto roza cvet. Ima krasen vonj stare vrtnice. Edino, kar si pri njej še želim, je daljša trajnost cvetov, saj se osujejo že po dveh do treh dneh. Takrat, ko so, je v njih treba res uživati.
Camaieux se pri meni še ni čisto udomačila. Sajena je bila jeseni in še ni cvetela, tako da bom kaj več o njej lahko rekla kdaj kasneje.
|
Lani obrezane in neobrezane veje so postale predolge in po zadnjem neurju z močnim vetrom vse razcufane, kar srce me boli, ko jih gledam. Velika škoda je žal tudi na listju, ki izgleda kot da bi imelo rjo ali pa velike, črne oljne madeže.
Jaz jih bom letos takoj po cvetenju porezala dokaj nizko, tako, da bodo drugo leto bolj kompaktne. Edino vrtnarija Campanella zagovarja tako močno obrezovanje, drugi vsi obrezujejo največ tretjinsko.
Nekje imam skice njihovega priročnika obrazovanja, ko bo čas, dodam slikovni prikaz.
Sem se pa letos prepričala, da ni res, da ne cvetijo, če jih obrežemo spomladi oz. pozno pozimi. Moja Complicata je kljub temu, da je bila obrezana, pognala dolge večmetrske veje zato sem jih morala spomladi precej prikrajšati. Zdaj je lep, kroglast polnocvetoč grmiček.
| Citiram: |
1vrtnica
Tudi jaz s letos prvič ukvarjam s stiliranjem galk. Lani so bili grmički še čisto majhni in jih nisem rezala po cvetenju, letos tudi pri meni nekatere veje visijo na vse strani.
Ugotavljam pa, da se da tudi galke pripraviti do lepega cvetenja po pegging down metodi. Letos jo testiram na precej različnih vrtnicah, ko bodo zacveteli bom prilepila slikice. Trenutno imam občutek, da upognjene veje zelo polepšajo obliko grma. Sredinske veje je treba prirezati, da se zgostijo, nekaj zunanjih pa upogniti, in tako nastanejo zgledni grmi. Deluje pa to na prav vseh razredih starih vrtnic, ne samo na burbonkah in hibridnih ponavljalkah.
jaz delam vse z rokavicami, ampak ne debelimi. Navadila sem se na tiste, ki imajo na spodnji strani gumo, da nimaš takoj mokrih, na zgornji strani pa je tanka pletenina, tako da so kljub temu zračne.
Moje grede so brez zastirke, se mi zdi, da vrtnicam tako bolj odgovarja. Sprednji del gred je poraščen z nizkimi trajnicami in tam ni kaj pleti, vmes med grmi zaenkrat še ni bilo tako hudo, ke so bile rastline še manjše in zato dostopne. Pod upognjenimi vejami zaenkrat tudi ni preveč plevela. Bom še videla, kako bo naprej.
|
| Citiram: |
Bobolino
iz izkušenj, se vse galke hitro osujejo?
|
| Citiram: |
1vrtnica:
Pri meni ne. Najhitreje se osuje Rosa Gallica Versicolor, vendar letos to svojo pomanjklijivost že uspešno nadomešča z obilico cvetov, ki se odpirajo eden za drugim in ne vsi hkrati. Zame bo zato bolj pomembno, kako dolgo bo grm cvetel v celoti, saj bo to tisti čas, ko mi bo dana možnost občudovanja cvetov. Sicer pa je ta čas 2-5 dni, cca.
|
http://forums2.gardenweb.com/forums/load/rosesant/msg031749303232.html
http://www.classicroses.co.uk/forum/archive/index.php/t-205.html
| Citiram: |
1vrtnica
Super linki. Danes sem prvič rezala moje galke. Ker sem tele zapise videla šele zdaj, ko sem z delom že končala, sem še toliko bolj zadovoljna.
Odločila sem se namreč, da pustim meni do sedaj znano znano teorijo ob strani in jih porežem po občutku. In zgodilo se mi je prav to, kar piše v teh postih. Porezala sem veje za kako tretjino, ker so se grmi preveč razrasli, odstranila nekatere po tleh ležeče in preveče deformirane veje in grme 'stilirala' v okroglejšo obliko. Za ostalo sem si pa mislila, da zdaj zaradi listja itak ne vidim nič in bom ne glede na staro 'pravilo', da se enkrat cvetoče režejo po cvetenju, sicer potem več ne cvetijo, dokončno obrezala spomladi, ko bodo veje brez listja. In potem sem našla tvoje linke, ki govorijo prav o tem. Laughing
Še vedno me pa mučijo stolistnice. Precej drugače rastejo, nekatere so razvile močne in dolge veje, ki se lepo prevešajo. Občutek mi pravi, da jih ni treba porezati toliko, kot galke, a nisem prepričana. Kaj pravite?
|
Nazadnje urejal/a Garden-ja 06 Jun 2013 22:12; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Sr Jun 05, 2013 11:12 pm
Napisal/-a Garden-ja
Tema urejena, od tu začenjamo na novo. IV
Objavljeno: Pe Jun 14, 2013 8:06 am
Napisal/-a Mesecnik
Vecinoma imam galke in centifolije. Jih je nekaj, ki naredijo grm(naceloma tiste z enostavnimi cvetovi) , vecinoma pa pozenejo dolge veje, ki se prevesajo. Vse lepo in prav, ce ne bi bile veje zelo tanke in prozne, ter na gosto oblozene s cvetovi. Kar se je pokazalo za zelo neugodno ob letosnjem dezju, toci in vetru. In so vecinoma zbite v tla.
Kaj naj naredim, da se to ne bi dogajalo? Opore skoraj ne pridejo v upostev, ker bi jih bilo prevec. Do zdaj sem obrezovala tako, da sem izrezala stare veje po cvetenju in redcila mlade veje po pomladanski pozebi.
Edina stvar, ki sem se je spomnila je, da skrajsam veje s cvetovi vsaj na polovico, zmanjsam tezo in upam, da se bojo same dvignile s tal._________________Two roads diverged in a wood,
and I took the one less traveled.
--Robert Frost
Objavljeno: Sr Jun 03, 2015 6:32 pm
Napisal/-a Plamenka
Čudovite so.
Objavljeno: Če Jun 04, 2015 12:02 am
Napisal/-a Sončna
Objavljeno: Če Jun 04, 2015 9:52 am
Napisal/-a geisha
Krasne 
_________________LP
E.
