Stran 1 od 2
Botanične vrtnice (Species)
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: Pe Maj 31, 2013 2:58 pm
Napisal/-a Garden-ja
Botanične vrtnice so vrtnice, ki spontano rastejo v naravi. Najdemo jih na severni polobli, pod ekvatorjem niso našli še nobene. Lovci na rastline so jih največ prinesli iz Kitajske.
Botaničnih vrtnic in njihovih naravnih križancev je okoli 150, med seboj pa so precej različne. Lahko so grmaste, plezave, pokrovne. Lahko so miniaturne ali pravi giganti. Nekatere so zimzelene, druge listopadne. Lahko imajo zelo majhne cvetove ali nekoliko večje, cvetovi so lahko posamezni ali združeni v socvetja. Cvetovi so lahko enostavni, dvojni, vrstnati, barve pa vse od bele, rožnate, rdeče do rumene.
Večinoma pa so cvetovi botaničnih sort enostavni, s petimi cvetnimi lističi.
V naravi rastejo v precej negostoljubnih pogojih, tvorijo neprehodne goščave, rade so ob vodah pa tudi med skalovjem.
Tudi botanične vrste razvrščajo na različne načine, sama pa sem izbrala meni najbližjega, geografskega.
EVROPSKE VRTNICE
V Evropi najdemo predvsem vrtnice iz skupine Caninae, ki jo sestavlja okoli 30 vrst različnih vrtnic med katerimi je najbolj poznana in razširjena Rosa Canina.
Rosa canina, pri nas ji pravijo kar šipek, raste v Evropi, Aziji, prenešena je bila tudi v Ameriko kjer se je razširila na številna naravna območja.
Najdemo jo skorajda v vsakem okolju, rada raste na obrobjih gozdov, ob rečnih strugah, prenaša vsak teren.
Cvetovi so enostavni, imajo 5 cvetnih lističev, barva je rožnata, včasih svetlejša, včasih temnejša, včasih pa skorajda bela. Proti notranjem robu se svetli, marsikje pa je bela.
Po rastlini so enakomerno razporejeni, rastejo pa tako samostojno kot v manjših šopkih. Oblika cvetnega lističa je izrazito srčasta. Prašniki so rumeni in lepo vidni.
Po cvetenju oblikuje znatno število brilijantno rdečih ovalnih šipkov.
Listi so sestavljeni iz 5 ali 7 lističev, ki so vidno nazobčani.
Njena naravna rast je grmasta, rada se preveša in tvori lepo oblikovan a precej trnast in neurejen grm.
Kot vrtna rastlina je manj uporabna, velikokrat pa jo uporabljamo kot podlago za cepljenje.
Za ilustracijo še nekaj fotografij:
Naslednje poglavje evropski vrtnici bi lahko namenili vrtnicam skupine Gallicanae, ki so na tleh naše celine prav tako pogoste kot Caninae. Sestavlja jo okoli 12 vrst različnih vrtnic od katerih je najbolj znana Rosa gallica.
Rosa gallica je kot mati številnih vrtnic evropskih vrtov ena najpomembnejših vrtnic vrtnične zgodovine in ena najpomembnejših prednic modernih vrtnic.
V naravi jo najdemo v osrednji in južni Evropi, najpogosteje pa raste v Franciji pa tudi v Italiji in Turčiji vse do Iraka.
Cvetovi so enostavni in nekoliko čašasti, večinoma rastejo posamično. Ko se popek odpre, so izrazito rožnati, s časom pa obledijo. Rastlina je bogata s šipki, ki so okrogli, cinober rdeči in mat. Venčni listi so dolgi in oddajajo smolnat vonj.
Listi so manjši in zaobljeni. Njihova barva sega od svetle zelene do modrozelene, temnijo s starostjo.
Veje imajo le redke bodice, imajo pa številne ščetine.
Grm zraste okoli pol metra visoko in raste pokončno. Poganja številne koreninske izrastke s katerimi se grm naravno širi na vse strani.
Še nekaj fotografij:
Rosa Glauca (= Rosa Rubrifolia) spada v skupino Caninae. Doma je v centralni Evropi, v Pirenejih in v Alpah. Ne mara vročine in tople klime.
Barva njenih listov je njena glavna prepoznavna lastnost saj so listi purpurni, v senci dobijo nekoliko srebrnkast nadih. Cvetovi so majhni, enostavni, rdečerožnati s svetlejšim centrom. Imajo dolge venčne liste.
Cvetijo v šopkih, sledijo jim številni škrlatni šipki, ki ostanejo na rastlini dolgo časa.
Rosa Glauca je primerna tudi za okrasni vrt saj je njeno listje odlične ozadnje številnim drugim okrasnim rastlinam. Tudi rast grma je zelo privlačna.
Rosa Pendulina (= Rosa Alpina) je doma na goznih obronkih alpskih pašnikov centralne in južne Evrope. Njen grm odganja številne koreninske poganjke zato se zelo hitro širi na vse strani.
Grm je visok do 2 metra, veje skorajda nimajo trnov, nasprotno pa velja za cvetne in listne peclje. Grm ima opazno rdeče veje. Listi so sestavljeni iz 7 do 11 lističev.
Cvet je enostaven, velik, temno rožnat z izrazitimi prašniki. Po cvetenju oblikuje lepe šipke, ki imajo obliko stekleničke in spominjajo na šipek Rose Moyesii, obe namreč pripadata skupini Cassiorhodon v kateri se nahajajo rože z najlepšimi šipki.
Slovenci jo imenujemo kimastoplodni šipek.
Rosa pimpinellifolia (= Rosa spinosissima) raste spontano na peščenih nasipih Evrope, predvsem na Irskem in na Kavkazu. Njen videz je nezamenljiv zaradi njenih tipičnih listov (piminellifoliae = list, podoben listu praproti) in šipkov, ki so črnorjavi, okrogli in svetleči.
List sestavlja od 5 do 9 majhnih lističev.
R. pimpinellifolia odganja veliko koreninskih odganjkov in se hitro širi na vse strani.
Cvetovi so večinoma samostojni. So kremno beli, oblikovani v razprto čašo in imajo lepe, močno opazne prašnike. Kot pravi njeno ime (spina=trn) so njene veje polne dolgega a tankega trnja.
Tudi Rosa villosa (= Rosa pomifera) spada med Caninae. Najdemo jo po vseh Evropi z izjemo Velike Britanije. Grm zraste do 2,5m. Listje je gladko, šipki pa rdeči, ogromni, podobni majhnim jabolčkom (pomo=jabolko) in ščetinasti
Objavljeno: Pe Jun 07, 2013 11:44 pm
Napisal/-a Garden-ja
| Citiram: |
Članica sprašuje o Petrovićevih vrtnicah s kataloga: Divje ruže
|
| Citiram: |
Jamain:
Banksie so kar pogoste, zrastejo izredno velike in cvetijo enkrat, precej zgodaj. Ostale, tako imenovane botanične ali divje vrtnice so načeloma precej trpežne, saj so uspele preživeti v naravi, edina večja težava z nekaterimi je, da so bolj občutljive na mraz, ker prihajajo iz toplejših krajev. Več ti zagotovo pove Garden-ja. |
o banksijah smo kar nekaj že napisali.
Species vrtnice so večinoma precej hvaležne rastline, le azijske, tako kot je povedala Jamain, imamo lahko težave s polprezimnostjo v celinskem podnebju. Večinoma potrebujejo zelo veliko prostora, negujemo pa jih le toliko, da odstranjujemo odmrle veje in redčimo rast. Proti boleznim so zelo odporne.
Cvetovi so večinoma manjši, cvetijo praviloma enkrat in veliko jih tvori zanimive in velike šipke.
Primerne so za naravne vrtove kjer ni vsaka stvar na svojem mestu, ker delujejo nekoliko robato, zaraščeno, zelo primerne so za žive meje ali gozdne robove._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Objavljeno: Pe Jun 07, 2013 11:45 pm
Napisal/-a Garden-ja
| Citiram: |
| Članica pravi, da ima šipek, katerega plodov ne uspe nikoli pobrati, ker prej splesnijo. |
Malo si lahko pomagaš s temle:
http://www.classicroses.co.uk/productrastline.html?type=rose&prodfinderformroseFamily=species
Tukaj imaš poleg species še križance prve linije:
http://www.helpmefind.com/rose/plants.php?sbSearch=SEARCH&tab=5
samo species pa tole:
http://www.helpmefind.com/rose/plants.php?sbSearch=SEARCH&tab=5
Če je kriterij samo zimska obstojnost, res ne bo težko najti prave!
| Citiram: |
1vrtnica:
Spet en lep prispevek naše Gardenje, z zanimanjem sem ga prebrala, čeprav me zaenkrat ta vrst vrtnic še ni potegnila. Je pa to ob angleških vrtnicah najljubši razred našega 'dobavitelja' Petroviča. Zbral jih je res dosti vrst.
Rdečelistna lepotička pa mi je padla v oči že na Mainauu in je na mojem seznamu za prihodnje naročilo. Za letos imam res že dovolj, pa tudi na Petrovičevem seznamu je nisem videla, vsaj zaenkrat. |
| Citiram: |
rene:
Rosa Glauca pri meni rase že dve leti.
Prekrasne je, ko je odeta v svoje nežne cvetove, ki se spogledujejo na rdeče-vijolični podlagi iz listja. Pa tudi kadar ne cveti, pritegne pogled s svojo intenzivno barvo.
Vsekakor lepa popestritev vrtničnega vrta, pa še nobenega dela ni z njo ( vsaj zaenkrat). |
| Citiram: |
1vrtnica:
Rene, a se lahko priporočam za kak odvečen vršiček? Če želiš, lahko izmenjava s kakšno od mojih.
Glede na to, da je to divja sorta, bi morala uspevati tudi iz potaknjencev, ali ne? |
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Objavljeno: Pe Jun 07, 2013 11:45 pm
Napisal/-a Garden-ja
| Citiram: |
doli:
No, to je tema pisana meni na kožo, pa ne ker bi o botaničnih vrtnicah kaj dosti vedela, ampak ker so mi lepe. Sadim jih po bregu, ob sadovnjaku(Gardenijin nasvet nekomu), zaenkrat kar med travo, potem širim, nanašam zastirko, nekoč bo vse urejeno. Bolj kot s kopanjem jam se mučim in tuhtam, kako bi jih barvno uskladila. Prevladovala naj bi rumena, krem, oranžna, dodala bi temno rdeče, purpurne, ne vem, zelo sem negotova. Sicer pa ne cvetijo vse ob istem času. Rada bi breg kot pisan šopek.
Vsajene spomladi
Foetida Bicolor in
Foetida Austian Briar raseta izredno hitro
Canary Bird je že lepa košata
Moyesi Geranium, množica cvetov in šipkov, pognala je eno samo dolgo vejo
Fruhlingsmorgen(hyb.) visoka že dva metra, pocvetala
Cantabrigiensis se še ni zbudila, sploh ni pognala, cvetela je (malo manjši krem cvet, na gosto nanizan po veji) in jeseni je zelo lepo obarvala liste (rastlina je bila starejša, v loncu več časa)
R. Helenae že kupljena velika rastlina, precej porasla, ni še cvetela.
Več slik nimam, Fruhlingsmorgen ima precej velik cvet, ostale imajo cvetove srednje velikosti, razen Helenae. Vse so prezimno trdne (do -32,-35).
|
| Citiram: |
rene:
1vrtnica je napisal/a:
Rene, a se lahko priporočam za kak odvečen vršiček?
Bom imela v mislih in se slišiva. Saj veš, da se bo kakšen našel. |
Doli, super da imaš prostor tudi za botanične. Pa kakšne barve, neverjetne so, predvsem foetide. Glede kombinacij se nič ne vznemirjaj. Predvsem če so posajene kot osamelci sploh ni pomembno, ker je vsak grm zase, ozadje pa itak drevje. Botanične po moje v nekem formalnem vrtu niso ravno priporočljive. One naj res rastejo naravno, grm pa pustimo, da ima svojo obliko in ga samo oblikujemo, izrezujemo pa veje v celoti, ko so stare.
Se že veselim naslednjih let in slik.
| Citiram: |
Jamain:
Krasne slike! Krasne vrtnice! Moram reči, da bi jih jaz tudi posadila, če bi imela prostora. Ko jih vidiš v živo, so veliko bolj zanimive, kot ko o njih bereš na slikah. AH, enkrat bomo imeli tudi večji vrt, ne? |
| Citiram: |
vida:
Morda kdo ve kje se da kupiti Rosa villosa (= Rosa pomifera), ali ima morda kdo? Bi se dalo dobiti kak potaknjenec? |
| Citiram: |
doli:
R. Villoso var. Duplex ima La Campanella, R.Villoso bom jeseni naročala iz Nemčije, lahko naročim tudi tebi. |
| Citiram: |
muha:
Ne vem, ali gre za res staro sorto šipka, ali pa se je primešalo tudi že kaj žlahtnjenega. Zasejal se je sam, do opazne velikosti je zrasel pred približno 5 leti. Enakih grmov je še nekaj in vsi so jeseni polni šipkovih jagod običajne oblike in velikosti (za čaj).
Barva v naravi ni tako močno rožnata, kot se vidi na cvetu od blizu. Bolj realna je barva vidna na fotografiji grma.
|
| Citiram: |
doli:
Muha, krasna vrtnica. Prineseš na jesensko srečanje potaknjence? |
| Citiram: |
vida:
doli je napisal/a:
R. Villoso var. Duplex ima La Campanella, R.Villoso bom jeseni naročala iz Nemčije, lahko naročim tudi tebi.
Doli, z veseljem se ti pridružim, sporoči ko boš naročevala pa še od kje, morda bi vzela še kakšno lepotičko. Hvala!
|
| Citiram: |
muha:
Doli, to je le en divji grm šipka. Seveda pa potaknjence kljub temu lahko prinesem, ali pa mogoče kar sadike, če se je kaj zasejalo in še niso pokosili.
|
| Citiram: |
doli:
Saj vem, Muha,je pa lepa.
Vida katalog korenin bo objavljen konec poletja ( zdaj ponujajo vlončene),ti bom pravočasno vse napisala. |
| Citiram: |
Tanja77:
Tudi jaz bi te prosila za kakšno rastlinico. |
| Citiram: |
Vida:
Doli, hvala! So me pa navdušile slike tvojih botaničnih vrtnic, res so nekaj posebnega. |
| Citiram: |
muha:
doli in tanja77, vzeto na znanje. Danes sem preverjala in so vsi cvetoči šipki na našem koncu taki. Ni, da ne bom do jeseni našla par primernih rastlinic.
|
| Citiram: |
doli:
Mi je žal ker ne znam nalagat slik, še par novih botaničnih je zacvetelo.
Je pa tako, da so mi najlepši pravi divji (wild) grmi-šipki. Narava je mojster nad mojstri. |
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Objavljeno: So Jul 26, 2014 2:25 pm
Napisal/-a bobolino
je za nabiranje šipkov za čaje vseeno, katero botanično vrtnico oskubimo?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Po Jul 28, 2014 9:45 am
Napisal/-a doli
Ne vsebujejo vse enako količino vitamina C, jaz pobiram na naravnih botaničnih, ne na hibridih. To velja tudi za rugose.
Aye-Aye prisega na R. Pomifera.
Objavljeno: Pe Avg 15, 2014 10:37 pm
Napisal/-a Aye-Aye
Hmm. Zaenkrat še preizkušam najboljšio, Po netu so različne informacije. Nemci prisegajo na vrtnico Piro 3. Ki naj bi imela največ C vitamina. Tule sem našla tabelo glede zdravilnosti in glede prehrane, na pfaf.org : http://www.pfaf.org/user/DatabaseSearhResult.aspx, vrtnice začnejo na tretji strani.
Doli, ali ima tvoja double R. Pomifera enake šipke kot enojna?
Objavljeno: So Avg 16, 2014 12:43 am
Napisal/-a kate
Uau, poučno.
Torej so načeloma vsi šipki užitni? Mislim, ne-strupeni? 
Objavljeno: So Avg 16, 2014 9:03 am
Napisal/-a doli
O, Aye-Aye, saj potem sem se premislila in je nisem naročila. Malo sem ogledovala in zdi se mi, da so pri Duplex šipki hruškaste oblike. Jaz jih naberem na R.canina in iz tetinega starega šipka, ki jih ima res veliko in me spominja na Villoso.
Pri nas je že nekam jesensko vzdušje.