Predavanje štirih žlahtniteljev
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Vabilo na omenjeno predavanje je prišlo iznenada, najprej sem odbila obvestilo na FB, še isti dan me je zraven povabila Breda potem pa sem sama povabila še Poezijo, ki je od nas treh še najbolj spadala v tematiko.
Takoj ko sem prebrala, sem vedela, da bo to prava stvar, če ne zaradi drugega zato, da v živo srečamo te velikane, ko pa je Poezija izvedela, da bo na predavanju tudi Dominique Massad, je bila čisto proč od veselja.
Vilo dei Vescovi v okolici Padove smo našle po čisti sreči, na predavanje pa prišle do minute točno. Breda je seveda zavila naravnost k predavateljem - žlahtniteljem in Helgi Brichet, bivši predsednici svetovne zveze in veliki živini, medve pa zraven. Smejalo se nama je do ušes, še posebej potem, ko smo sedle v drugo vrsto in ko so nas pred vsemi pozdravili kot goste s Slovenije.
Najprej je delo vrtnarije Barni predstavila Beatrice Barni, ki jo lahko vidimo na tej sliki:
takole pa je izgledala celotna zasedba:
Beatrice Barni je predstavila svojo družino in vrtnarijo. Govorila je o tem, da je z žlahtnenjem začel njen praded v začetku prejšnjega stoletja, vrtnarija se je ukvarjala predvsem s prodajo trt. Ko v tem poslu ni bilo več dobička, so se povezali z Meillandi in se začeli ukvarjati s prodajo vrtnic. Vrtnarija je kmalu lepo uspevala, s prodajo in kasneje tudi z lastnim žlahtnenjem se je začela ukvarjati vsa družina.
Čeprav je kot žlahtnitelj zapisan njen ded, je večinoma žlahtnila babica, ki je ostala v ozadju.
Potem nam je predstavila celotno zgodovino lastnih vrtnic, nekaj uspešnih starih sort hibridnih čajevk, ki so v Italiji postale legendarne, prek floribund do pokrovnih sort in nazadnje do postmodernih sort z linije Le Toscane, ki so posledica mode angleških vrtnic.
Čeprav je bila zanimiva, nisem od nje izvedela ničesar novega, sem pa vseeno vesela, da sem jo videla v živo.
Naslednji je bil na vrsti glavni žlahtnitelj hiše Meilland, Jacques Mouchotte, ki ga lahko vidimo tule:
Žal je govoril v francoščini, njegov govor pa je bil prevajan v italijanščino precej okrnjeno.
Tole je nekaj slik oseb rodbine Meilland:
Tudi on nam je predstavil zgodovino Meillandovih vrtnic začenši s hibridnimi čajevkami, končal pa ni z romantičnimi vrtnicami kot bi pričakovali ...
... ampak s hibridi R. persica Hulthemia in s samo R. persico Hulthemio.
To je zgleda smer v katero se trenutno obrača svetovni trend.
Zgoraj lahko vidite posebno linijo Meilandovih vrtnic s katerimi se ne more pohvaliti ravno vsaka hiša - panaširane vrtnice, oz. špricane kot jim pravijo marsikje.
Povedal je, da se zadnja leta veliko ukvarjajo z žlahtnenjem z R. giganteo, ki v svet popenjalk prinaša veliko pozitivnih novosti.
Naslednji je bil na vrsti Christopher Warner.
Mene je tale možakar navdušil in tudi presunil. Tako skromen, človeški, nenarejen ... Bivši učitelj telovadbe se je z vrtnicami začel ukvarjati popolnoma slučajno.
Z ženo sta kupila hišo z vrtom in žena si je zaželela lepo urejenega vrta, polnega vrtnic, on si jih pa z učiteljsko plačo žal ni mogel privoščiti več kot toliko zato se je začel ukvarjati z žlahtnjenjem.
Še posebej potem, ko je v bližini svojega doma zagledal tole idilo:
Tudi sam navdušen nad R. giganteo:
Njegova linija vrtnic se usmerja predvsem v vrtnice, ki ne potrebujejo škropljenja, veliko je delal z vrtnico Rambling Rosie:
Dve taki uspešni vrtnici sta bili Alibaba in Asia:
pa tudi Nice Time, Chewpurpose in Alegory:
Pri tem nam je še povedal, zakaj se imena registriranih vrtnic začenjajo s CHEW in ne z WAR. Kar je nekaj, kar me je še posebej mučilo, ker si tega nisem nikoli znala razložiti.
Chew so ga klicali njegovi učenci in zato je namesto pravega priimka uporabil kar svoj učiteljski vzdevek.
Predstavil je tudi rdečo plezalko, ki je ostala brez imena, saj mu je ime Kazuna prevzel Massad.
Tudi on nam je govoril o R. persica Hulthemia in o tem, kako je skozi steklene stene Harknessovih zaklenjenih steklenjakov slikal nekaj česar ni videl še nikoli. Visela je s stene in bila bolj kot vrtnici podobna hibiskusu.
(slikano skozi steklo)
Predstavil je svojo serijo vrtnic z imeni Tag/Tig/Tog/Tingle
in željo, da bi z njihovimi sejanci ustvaril "kaj posebnega". Žal njemu samemu zadnjih sedem let kaj vidnejšega ni uspelo. Ponudil jih je tudi žlahtniteljskim kolegom in kaže, da je vsaj enemu uspelo požlahtniti vrtnico, ki bo morda nekaj posebnega.
Mu je pa uspelo z nekaterimi drugimi linijami, ki uspešno zasledujejo trend barvnega očesa, ki ga ponuja R. persica.
Nekatere od zgornjih vrtnic so vrtnice, ki jim je v naslednjih letih, vse tja do leta 2017, namenjena nagrada strokovnega občinstva na teh in onih vrtničnih tekmovanjih.
Je pa rekel, da ne smemo nikomur povedati, da nam jih je že pokazal.
Kot zadnji je bil na vrsti Dominique Massad, potomec slavne žlahtniteljske hiše Guillot. Tudi on je ljubiteljski žlahtnitelj saj je poklico občinski uslužbenec. Kljub temu mu je uspelo ustvariti 153 sort.
Njegov govor je bil kratek saj je govoril v slabši italijanščini.
Bolj kot o svojem delu je govoril o svojih sortah, ki jih predstavljam na spodnjih slikah.
Težišče njegovega dela je v iskanju sort, ki bi pocvitale, s cvetom pa naj bi bile podobne najstarejšim antičnim vrtnicam. Nekatere od sort, ki jih "išče" v svojih sortah, nam je predstavil na spodnjih fotografijah.
Sama jih ne poznam najbolje, moram pa povedati, da so številne zelo zelo zanimive. Lepe, polne, spominjajo na stare sorte vendar pocvitajo. Tudi rast grma se zdi skladna in kroglasta.
Bi rekla, da mu zelo uspeva in da se bomo na forumu morali njegovim sortam malo bolj posvetiti.
Sama sem že našla poljsko vrtnarijo kjer jih ponujajo po ugodnih cenah predvsem pa imajo kar dober asortima.
Po končanem predavanju so nam vsi štirje bili na razpolago za vprašanja vendar nihče s publike ni vprašal česa zanimivega. Predavanje je bilo precej lokalne narave in raven znanja publike temu primerna.
Se je pa zato po predavanju Poezija slikala s svojim vzornikom, jaz sem mu pa povedala, da je nad njim totalno navdušena in da je njen najljubši žlahtnitelj. Mu je bilo kar nerodno.
Po predavanju smo odšli v predverje vile in si ogledali razstavo nekaterih sort žlahtniteljev, ki so nam danes predavali.
Tale Ros'Odille me je čisto očarala. Neke vrste Leda, cvet je v resnici še dober cm večji, močno zelene sredice in nežno zelenih robov:
Pa še ta... Belle d'Espinouse
in še ena lepo dišeča Rosalba Carriera,
vrtnica mladega italijanskega žlahtnitelja Davida dalla Libera, ki je bil pravzaprav kriv za predavanje. Mlad lokalni žlahtnitelj, lastnik vrtnarije Novaspina, je pridobil sponzorje in prostor omenjene vile in povabil štiri najvidnejše predstavnike sveta žlahtnjenja. Menda so se odzvali z navdušenjem, prišli brez plačila (poravnali so jim samo pot in bivanje) in obljubili, da pridejo drugo leto spet.
Mi pa tudi.
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Mene so že tako pritegnile in navdušile njegove vrtnice, zdaj pa še tvoj opis možakarja, zdaj vem zakaj. 
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
in bila prikrajšana za te lepe dogodke-naj mi bo opomin za drugič-hvala za to reportažo !
_________________