Koristni lokalni mikroorganizmi in življenje v tleh
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 10774
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Koristni lokalni mikroorganizmi in življenje v tleh
(Prenos iz arhiva)
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Življenje v tleh
Z ustrezno nego tal skrbimo za življenje v tleh.
To je zelo pomembno pri prehranjevanju rastlin.
V tej temi se bomo posvečali raznim mikrobom, bakterijam, glivam, mikorizi, raznim pripravkom, negi zemlje, kultiviranju koristnih lokalnih mikroorganizmov ipd.
Namen:
- zagotovitev pestrega življenja v tleh
- obogatitev in rodnost tal
- prehrana rastlin
- regeneracija degradirane prsti
- zaščita in izboljšana rast rastlin
- izdelava in uporaba naravnih gnojil
- izboljšano kompostiranje
- drugo...
PRIMER:
Začnete vrtnarit, vaša zemlja je bolj boga, ilovnata recimo.
Na drugi strani pa soseda že trideset let vrtnari.
Kaj pomeni eko in bio ne ve, ker to že od malih nog živi.
Prgišče njene zemlje vam lahko zelo olajša obogatiti in izboljšati zemljo na vašem vrtu.
Skrivnost je seveda v življenju, ki se nahaja v tistemu prgičšu.
Temu življenju lahko omogočite rast, kar pomeni, da boste iz prgišča žive zemlje dobili eno karjolo žive zemlje.
Ena karjola žive in bogate prsti pa ima lahko velik vpliv na zemljo vašega vrta!
Osnove, ključ do uspeha:
- nega tal
- kultiviranje in uporaba koristnih lokalnih mikroorganizmov
- rast/razmoževanje mikroorganizmov
- uporaba le teh
- nadaljna nega tal
Se vidimo na vrtu!Nazadnje urejal/a zuf 13 Feb 2015 12:58; skupaj popravljeno 14 krat
Z ustrezno nego tal skrbimo za življenje v tleh.
To je zelo pomembno pri prehranjevanju rastlin.
V tej temi se bomo posvečali raznim mikrobom, bakterijam, glivam, mikorizi, raznim pripravkom, negi zemlje, kultiviranju koristnih lokalnih mikroorganizmov ipd.
Namen:
- zagotovitev pestrega življenja v tleh
- obogatitev in rodnost tal
- prehrana rastlin
- regeneracija degradirane prsti
- zaščita in izboljšana rast rastlin
- izdelava in uporaba naravnih gnojil
- izboljšano kompostiranje
- drugo...
PRIMER:
Začnete vrtnarit, vaša zemlja je bolj boga, ilovnata recimo.
Na drugi strani pa soseda že trideset let vrtnari.
Kaj pomeni eko in bio ne ve, ker to že od malih nog živi.
Prgišče njene zemlje vam lahko zelo olajša obogatiti in izboljšati zemljo na vašem vrtu.
Skrivnost je seveda v življenju, ki se nahaja v tistemu prgičšu.
Temu življenju lahko omogočite rast, kar pomeni, da boste iz prgišča žive zemlje dobili eno karjolo žive zemlje.
Ena karjola žive in bogate prsti pa ima lahko velik vpliv na zemljo vašega vrta!
Osnove, ključ do uspeha:
- nega tal
- kultiviranje in uporaba koristnih lokalnih mikroorganizmov
- rast/razmoževanje mikroorganizmov
- uporaba le teh
- nadaljna nega tal
Se vidimo na vrtu!Nazadnje urejal/a zuf 13 Feb 2015 12:58; skupaj popravljeno 14 krat
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Upam, da se Parangalus kaj oglasi, mislim, da je delal na tem.
Bom najprej predstavil znan in razširjen recept za lovljenje, razmnoževanje in uporabo lokalnih mikroorganizmov.
Tehnike in ideje kultiviranja so stare stoletja, najbrž prakticirane po celemu svetu s strani modrih kmetovalcev in vrtnarjev, ki so uporabljali dobrodejnost lokalnih mikroorganizmov pri vzgoji rastlin in živine.
Master Cho je raziskoval tehnike Korejskega Naravnega Kmetijstva (Korean Natural Farming- KNF).
Njemu gre tudi zahvala za EM tehnologijo, saj je znanje kasneje uporabil Dr. Higa, ki je v laboratorijih določene organizme znanstveno izoliral, ter spravil v izdelek.
Dr. Cho je uspešno praktično prikazal občutno nadvlado naravnih metod v primerjavi z industrijskim kmetovanjem.
Kmetovanje z lokalnimi mikroorganizmi je ekonomično in praktično v pridelavi kmetijskih pridelkov in živine.
Najbolj razširjena metoda Dr. Cho-ja je proces pridobivanja lokalnih mikroorganizmov v štirih korakih (IMO1-4), opisano v nadaljevanju.
IMO1-4
IMO - kratica za Indigenous Microorganisms (lokalni mikroorganizmi).
IMO1-4 je proces v štirih korakih in še zdaleč ni edini način kako kultivirati koristne lokalne mikroorganizme (KLM).
Obstajo še bolj kompleksi, pa tudi veliko bolj preprosti načini.
Proces IMO1-4 dobro predstavi idejo in osnove kultiviranja, zato ga bom predstavil.
Bistvo kultiviranja KLM je v hrani, ki jo ponudimo mikrobom.
Takole gre to pri procesu IMO1-4.
1. V prvem koraku (IMO1) je hrana oziroma vaba vir škroba - kuhan ri, ostala žita, krompir itd.
Začnemo torej z vabo, kamor se lokalni mikroorganizmi naselijo - IMO1.
Vabo postavimo na zdrave prostore, odvisno, kaj želimo kultivirati in s kakšnim namenom bomo uporabili.
Vabe se lahko postavi v plast humusa na gozdnih tleh, v dokončan kompostni kup, v vermikompost, listavko, zdrav travnik, pod zdrava drevesa, na vrt z dobro zemljo itd.
2. V drugem koraku (IMO2) je dodan vir sladkorja in pustimo fermentirat.
S pomočjo "sladkorja" se mikroorganizmi dodatno namnožijo. - IMO2.
3. V tretjem koraku IMO2 uporabimo za izdelavo tekočega koncentrata in/ali za nadaljevanje IMO procesa.
Proces nadaljujemo tako, da IMO2 zmešamo z vodo in navlažimo večjo količino otrobov, kamor se lahko mikroorganizmi še dodatno razmožijo - naseljeni in okuženi otrobi so IMO3.
4. Pri zadnjem, četrtem koraku (IMO4) pa okužene otrobe vmešamo v zemljo oz. poljuben substrat, ki ga želimo obogateti z mikroorganizmi, mu izboljšati strukturo.
Kdor želi si lahko pogleda naslednje filmčke, ki detajlno predstavijo IMO1-4 proces.
- IMO1
- IMO2
- IMO3
- IMO3 Progress report
- IMO4
Z veseljem pa odgovorim na vprašanja, če koda zanima proces, če je kaj nejasno itd.Nazadnje urejal/a zuf 12 Feb 2014 11:05; skupaj popravljeno 6 krat
Bom najprej predstavil znan in razširjen recept za lovljenje, razmnoževanje in uporabo lokalnih mikroorganizmov.
Tehnike in ideje kultiviranja so stare stoletja, najbrž prakticirane po celemu svetu s strani modrih kmetovalcev in vrtnarjev, ki so uporabljali dobrodejnost lokalnih mikroorganizmov pri vzgoji rastlin in živine.
Master Cho je raziskoval tehnike Korejskega Naravnega Kmetijstva (Korean Natural Farming- KNF).
Njemu gre tudi zahvala za EM tehnologijo, saj je znanje kasneje uporabil Dr. Higa, ki je v laboratorijih določene organizme znanstveno izoliral, ter spravil v izdelek.
Dr. Cho je uspešno praktično prikazal občutno nadvlado naravnih metod v primerjavi z industrijskim kmetovanjem.
Kmetovanje z lokalnimi mikroorganizmi je ekonomično in praktično v pridelavi kmetijskih pridelkov in živine.
Najbolj razširjena metoda Dr. Cho-ja je proces pridobivanja lokalnih mikroorganizmov v štirih korakih (IMO1-4), opisano v nadaljevanju.
IMO1-4
IMO - kratica za Indigenous Microorganisms (lokalni mikroorganizmi).
IMO1-4 je proces v štirih korakih in še zdaleč ni edini način kako kultivirati koristne lokalne mikroorganizme (KLM).
Obstajo še bolj kompleksi, pa tudi veliko bolj preprosti načini.
Proces IMO1-4 dobro predstavi idejo in osnove kultiviranja, zato ga bom predstavil.
Bistvo kultiviranja KLM je v hrani, ki jo ponudimo mikrobom.
Takole gre to pri procesu IMO1-4.
1. V prvem koraku (IMO1) je hrana oziroma vaba vir škroba - kuhan ri, ostala žita, krompir itd.
Začnemo torej z vabo, kamor se lokalni mikroorganizmi naselijo - IMO1.
Vabo postavimo na zdrave prostore, odvisno, kaj želimo kultivirati in s kakšnim namenom bomo uporabili.
Vabe se lahko postavi v plast humusa na gozdnih tleh, v dokončan kompostni kup, v vermikompost, listavko, zdrav travnik, pod zdrava drevesa, na vrt z dobro zemljo itd.
2. V drugem koraku (IMO2) je dodan vir sladkorja in pustimo fermentirat.
S pomočjo "sladkorja" se mikroorganizmi dodatno namnožijo. - IMO2.
3. V tretjem koraku IMO2 uporabimo za izdelavo tekočega koncentrata in/ali za nadaljevanje IMO procesa.
Proces nadaljujemo tako, da IMO2 zmešamo z vodo in navlažimo večjo količino otrobov, kamor se lahko mikroorganizmi še dodatno razmožijo - naseljeni in okuženi otrobi so IMO3.
4. Pri zadnjem, četrtem koraku (IMO4) pa okužene otrobe vmešamo v zemljo oz. poljuben substrat, ki ga želimo obogateti z mikroorganizmi, mu izboljšati strukturo.
Kdor želi si lahko pogleda naslednje filmčke, ki detajlno predstavijo IMO1-4 proces.
- IMO1
- IMO2
- IMO3
- IMO3 Progress report
- IMO4
| Citiram: |
| How to capture, cultivate, preserve, and use Indigenous Microorganisms - IMO - using the techniques of Korean Natural Farming. Using materials readily at home or off of the grocery store shelf I will demonstrate step by step the process. Indigenous Microorganism are collected and used to re-populate the soil's micro-sphere and the plant's surfaces - bringing them back into balance. This balance serves as the foundation for a healthy soil biology, productive nutrient recycling, and optimized plant growth/production. IMO are naturally occurring, indigenous, non-GMO, organic microbes from bacterial and fungal sources that have uniquely evolved to thrive in your particular area. They can be cultivated to even support specific plants and crops. Through "Bio-Mimickery" you can use IMO to work with nature and achieve results in the garden and its soil in days/weeks/months that would take years/decades - even centuries - otherwise. |
Z veseljem pa odgovorim na vprašanja, če koda zanima proces, če je kaj nejasno itd.Nazadnje urejal/a zuf 12 Feb 2014 11:05; skupaj popravljeno 6 krat
-
greeny
- Prispevkov: 788
- Pridružen: Ne Jun 09, 2013 2:00 am
Sem pogledal prvi video, ker me je zanimalo, kako spraviš MO not. So pa videi predolgi tko da...
Ne vem pa, koliko bakterij in gliv dobiš s tem, če pokriješ z majico in je to to. Po zraku sem ziher, da pride relativno zelo malo MO, sploh če hočeš obogatiti zemljo z njimi (kar si predstavljam, da je cilj tega). Meni bi se zdelo smiselno dat mogoče nekaj koščkov prsti in opada z ene treh, štirih mest. Ampak to je teoretično razmišljanje. Ker tudi to, da daš opad na majico, ni garant, da bo večina MO kar padla skozi in pa vseh ne boš zajel, ker nekateri uspevajo le globlje, kjer je že prav humus ali prav zemlja...
Ne vem pa, koliko bakterij in gliv dobiš s tem, če pokriješ z majico in je to to. Po zraku sem ziher, da pride relativno zelo malo MO, sploh če hočeš obogatiti zemljo z njimi (kar si predstavljam, da je cilj tega). Meni bi se zdelo smiselno dat mogoče nekaj koščkov prsti in opada z ene treh, štirih mest. Ampak to je teoretično razmišljanje. Ker tudi to, da daš opad na majico, ni garant, da bo večina MO kar padla skozi in pa vseh ne boš zajel, ker nekateri uspevajo le globlje, kjer je že prav humus ali prav zemlja...
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
muha, narava je tako kompleksna, da je joj, obenem pa vse deluje po zelo preprostih načelih.
Recimo simbioza, sodelovanje, soodvisnost.
Zakaj v zemlji obstaja veriga življenja?
Rastlina npr. porabi samo 50% sladkorjev, ki jih ustvari s pomočjo fotosinteze, ostalo izloča v zemljo vsem lačnim mikrobom, glivam, bakterijam, življenju v tleh.
Zakaj?
Ker je to v njihovi naravi, saj so odvisne od vsega živega v tleh in življenje v tleh je odvisno od rastlin.
Res je neverjetno kakšno funkcijo imajo recimo glive, ki izločajo beljakovine in tako tvorijo skupke v zemlji, držijo strukturo zemlje, rastlinam dovajajo hranila, minerale, vodo, v zameno pa dobijo ogljikove hidrate.
Zato je na vrtovih in njivah vedno bolj udejanjan izrek: "Hrani zemljo, ne rastlin".
Rastline dejansko iz zemlje črpajo zelo malo, pa vendar za popolno rast in zdravje potrebujejo medij, ki je živ, aktiven in zna z rastlino sodelovat.
Peter bi me vprašal: "A si ti tud notr padu?"
Pa še kako sem, čisto sem not padu v zemljo, v to kar se z njo dogaja in kako lahko sodelujem z njo.
greeny, zelo dobro razmišljaš.
Posebej mi je všeč ideja izbire z večih različnih mest.
Kar se tiče vabe, ponavadi se prakticira zakop zračne posode z rižom v zemljo, listavko, humus, kar se ti pač zdi primerno.
To glede z majico ne vem, ampak ni ravno malo mikrobov v zraku in se najbrž brz težav naselijo v vabo.
Obogatiti zemljo je v bistvu glavni namen ja, vendar skozi druge faze ulovljene mikroorganizme dodatno namnožiš, pa to niso potem več male številke.
Drugače pa ja, jaz osebno tudi najraje vzamem pleteno košarico, v njo vabo in delno zakopam v listavko ali pa kompost in drugo.
Pokrijem pa kar z listjem.Nazadnje urejal/a zuf 23 Dec 2013 19:44; skupaj popravljeno 1 krat
Recimo simbioza, sodelovanje, soodvisnost.
Zakaj v zemlji obstaja veriga življenja?
Rastlina npr. porabi samo 50% sladkorjev, ki jih ustvari s pomočjo fotosinteze, ostalo izloča v zemljo vsem lačnim mikrobom, glivam, bakterijam, življenju v tleh.
Zakaj?
Ker je to v njihovi naravi, saj so odvisne od vsega živega v tleh in življenje v tleh je odvisno od rastlin.
Res je neverjetno kakšno funkcijo imajo recimo glive, ki izločajo beljakovine in tako tvorijo skupke v zemlji, držijo strukturo zemlje, rastlinam dovajajo hranila, minerale, vodo, v zameno pa dobijo ogljikove hidrate.
Zato je na vrtovih in njivah vedno bolj udejanjan izrek: "Hrani zemljo, ne rastlin".
Rastline dejansko iz zemlje črpajo zelo malo, pa vendar za popolno rast in zdravje potrebujejo medij, ki je živ, aktiven in zna z rastlino sodelovat.
Peter bi me vprašal: "A si ti tud notr padu?"
Pa še kako sem, čisto sem not padu v zemljo, v to kar se z njo dogaja in kako lahko sodelujem z njo.
greeny, zelo dobro razmišljaš.
Posebej mi je všeč ideja izbire z večih različnih mest.
Kar se tiče vabe, ponavadi se prakticira zakop zračne posode z rižom v zemljo, listavko, humus, kar se ti pač zdi primerno.
To glede z majico ne vem, ampak ni ravno malo mikrobov v zraku in se najbrž brz težav naselijo v vabo.
Obogatiti zemljo je v bistvu glavni namen ja, vendar skozi druge faze ulovljene mikroorganizme dodatno namnožiš, pa to niso potem več male številke.
Drugače pa ja, jaz osebno tudi najraje vzamem pleteno košarico, v njo vabo in delno zakopam v listavko ali pa kompost in drugo.
Pokrijem pa kar z listjem.Nazadnje urejal/a zuf 23 Dec 2013 19:44; skupaj popravljeno 1 krat
-
labia
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
Zelo zanimivo branje zuf. Sam sem se lotil zadeve malo drugače. Najprej sem pogledal kateri so efektivni mikroorganizmi prisotni v EM tekočini. Nato pa sem poiskal v katerih izdelkih najdemo te organizme. Nič presenetljivega, da jih je ogromno v jogurtu, kislem zelju, kvasu,….Vse sestavine so take, da jih lahko pojemo in torej ne gre za nobeno strupeno mešanico.
Del bistvenih vsebin bom tukaj navedel, ostalo si lahko vsak sam ogleda.
Vse podatke sem zlahka dobil na internetu. Poglejmo najprej sestavo EM (http://en.wikipedia.org/wiki/Effective_microorganism):
An effective microorganism refers to any of the predominantly anaerobic organisms blended in commercial agricultural amendments, medicines, and nutritional supplements based on the trademarked[1] product originally marketed as EM-1 Microbial Inoculant, aka Effective Microorganisms and EM Technology. These blends are reported[2] to include:
• Lactic acid bacteria: Lactobacillus casei
• Photosynthetic bacteria: Rhodopseudomonas palustris
• Yeast: Saccharomyces cerevisiae
• Others: beneficial microorganisms that exist naturally in the environment may thrive in the mixture.
Torej nas zanima kje najdemo navedene: Lactobacillus casei, Saccharomyces cerevisiae, Rhodopseudomonas palustris
Prvega: Lactobacillus casei najdemo v jogurtu. Menda še največ Actimelu, čeprav je ta bakterija prisotna v vsakem jogurtu, morda nekaj boljša sestava v Probiotičnem jogurtu, nekaj drugačna v Kefirju in podobna v Kislem mleku.
Poglejmo kaj je v Actimelu (http://www.actimel.si/o-actimelu/pogosta-vprasanja/#razlika_jogurt):
JOGURT
Lactobacillus bulgaricus
Streptococcus thermophilus ACTIMEL
Lactobacillus bulgaricus
Streptococcus thermophilus
+
Lactobacillus casei Danone (108ke/g)
+
Vitamina B6 in D, naravni vitamin C (Actimel Powerfrucht)
Naslednji organizem : Saccharomyces cerevisiae je v ogromnih količinah v pivskem kvasu (http://umm.edu/health/medical/altmed/supplement/brewers-yeast)
Brewer's yeast is made from a one-celled fungus called Saccharomyces cerevisiae and is used to make beer. It also can be grown to make nutritional supplements
ali poglejmo tukaj: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas
Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk. Te glivice (fikomiceti, evmiceti,saharomiceti) proizvajajo encime, ki povzročajo vretje ali fermentacijo. Najbolj znane glivice so saharomiceti, ki s fermentacijo sladkorja pridobivajoalkohol v pridelavi alkoholnih pijač (vino, pivo).
Naslednja sestavina so druge mlečno-kislinske bakterije, ki jih je ogromno v kislem zelju, saj sodelujejo pri fermentaciji: http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/kako-nastane/261-kisanje-zelja.html
Mikroorganizmi kislega zelja
Pri kisanju sodelujejo mlečnokislinske bakterije, med katerimi so najpomembnejši rodovi Leuconostos, Lactobacillus in Pediococcus. Optimalna temperatura za kisanje zelja je 18 C. Kisanje zelja je močno odvisno od temperature, končano pa je, ko vsebnost sladkorjev v zelju pade pod 0,5 %. To pomeni, da so bakterije praktično ves sladkor pretvorile v mlečno kislino.
Naslednji organizem: Rhodopseudomonas palustris najdemo v kompostu, predvsem v izločkih deževnikov ali v tekočini predelanih svinjskih fekalij. (http://en.wikipedia.org/wiki/Rhodopseudomonas_palustris)
Rhodopseudomonas palustris is a gram-negative purple non-sulfur bacteria, notable for its ability to switch between four different modes of metabolism.
R. palustris has been found to grow in swine waste lagoons, earthworm droppings, marine coastal sediments and pond water.
Iz vseh navedenih sestavin naredimo svoj domači EM. Seveda moramo dodati tudi hrano, da se mikroorganizmi namnožijo. Pri tem je važno, da imamo normalno temperaturo, da ne zmrznejo. Za hrano sem uporabil kuhan riž in sladkor.
Kako sem jaz delal:
Najprej namočimo riž v mleku in pustimo stati dva dni nato dodamo sladkor in kvas. Že v nekaj urah se kvasovke namnožijo. Nato dodamo jogurt in nekaj pšeničnega zdroba ali žlico moke. Zopet pustimo dva dni.
Nato dodamo sok kislega zelja- zelnico. Zelje pa seveda pojemo. Namesto zelja lahko uporabimo tudi sok kisle repe. Zopet pustimo dan ali dva. Nato vmešamo nekaj pesti oglja ( ni pa nujno), kateri bo postal hiša za naše organizme.
Tako dobimo močno tekočino polno organizmov.S to tekočino, ki jo poljubno razredčimo potem zalivamo in bogatimo naš kompostni kup ali aktiviramo mrtvo zemljo.
No, sedaj me boste vprašali kako to deluje in ali je uspešno. Odkrito povedano ne vem, ker nisem delal analiz, niti primerjalnih testov. V bistvu si mislim, da je zadeva koristna, ker so sestavine prave. Opazil sem edino, da se kompostni kup, po mojem občutku, hitreje predela.
Bi pa opozoril vse, ki se lotevajo takih ali drugačnih kuharskih receptov, da je prava tista bela plesen( ki nastane na kompostu), slaba pa je črna ali zelena. Vse skupaj tudi ne sme smrdeti ampak v bistvu ima nek prijeten vonj. Te ugotovitve so prisotne pri vseh receptih, ki sem jih prebiral. Tudi količine za zmes so v različnih receptih različne in niso odločilnega pomena.
Ker sem svojo recepturo uporabil za zalivanje in bogatitev komposta mi ni bilo treba dodajati: Rhodopseudomonas palustris , ki je v kompostu itak prisoten.
Toliko sem zapisal samo v popestritev zufovih zapisov, ki jih bom z veseljem prebiral. Mikrorganizmi , mikoriza in mikorizne glive so izjemno koristne zadeve in je prav, da nekej več raziščemo, kako bi lahko sami kaj storili ali vsaj ne uničili.
Nekaj več o mikorizi: http://mycorrhiza-slovenia.com/ , kjer navajam samo del:
Rastline tako v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal.Nazadnje urejal/a labia 24 Dec 2013 17:31; skupaj popravljeno 1 krat
Del bistvenih vsebin bom tukaj navedel, ostalo si lahko vsak sam ogleda.
Vse podatke sem zlahka dobil na internetu. Poglejmo najprej sestavo EM (http://en.wikipedia.org/wiki/Effective_microorganism):
An effective microorganism refers to any of the predominantly anaerobic organisms blended in commercial agricultural amendments, medicines, and nutritional supplements based on the trademarked[1] product originally marketed as EM-1 Microbial Inoculant, aka Effective Microorganisms and EM Technology. These blends are reported[2] to include:
• Lactic acid bacteria: Lactobacillus casei
• Photosynthetic bacteria: Rhodopseudomonas palustris
• Yeast: Saccharomyces cerevisiae
• Others: beneficial microorganisms that exist naturally in the environment may thrive in the mixture.
Torej nas zanima kje najdemo navedene: Lactobacillus casei, Saccharomyces cerevisiae, Rhodopseudomonas palustris
Prvega: Lactobacillus casei najdemo v jogurtu. Menda še največ Actimelu, čeprav je ta bakterija prisotna v vsakem jogurtu, morda nekaj boljša sestava v Probiotičnem jogurtu, nekaj drugačna v Kefirju in podobna v Kislem mleku.
Poglejmo kaj je v Actimelu (http://www.actimel.si/o-actimelu/pogosta-vprasanja/#razlika_jogurt):
JOGURT
Lactobacillus bulgaricus
Streptococcus thermophilus ACTIMEL
Lactobacillus bulgaricus
Streptococcus thermophilus
+
Lactobacillus casei Danone (108ke/g)
+
Vitamina B6 in D, naravni vitamin C (Actimel Powerfrucht)
Naslednji organizem : Saccharomyces cerevisiae je v ogromnih količinah v pivskem kvasu (http://umm.edu/health/medical/altmed/supplement/brewers-yeast)
Brewer's yeast is made from a one-celled fungus called Saccharomyces cerevisiae and is used to make beer. It also can be grown to make nutritional supplements
ali poglejmo tukaj: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas
Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk. Te glivice (fikomiceti, evmiceti,saharomiceti) proizvajajo encime, ki povzročajo vretje ali fermentacijo. Najbolj znane glivice so saharomiceti, ki s fermentacijo sladkorja pridobivajoalkohol v pridelavi alkoholnih pijač (vino, pivo).
Naslednja sestavina so druge mlečno-kislinske bakterije, ki jih je ogromno v kislem zelju, saj sodelujejo pri fermentaciji: http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/kako-nastane/261-kisanje-zelja.html
Mikroorganizmi kislega zelja
Pri kisanju sodelujejo mlečnokislinske bakterije, med katerimi so najpomembnejši rodovi Leuconostos, Lactobacillus in Pediococcus. Optimalna temperatura za kisanje zelja je 18 C. Kisanje zelja je močno odvisno od temperature, končano pa je, ko vsebnost sladkorjev v zelju pade pod 0,5 %. To pomeni, da so bakterije praktično ves sladkor pretvorile v mlečno kislino.
Naslednji organizem: Rhodopseudomonas palustris najdemo v kompostu, predvsem v izločkih deževnikov ali v tekočini predelanih svinjskih fekalij. (http://en.wikipedia.org/wiki/Rhodopseudomonas_palustris)
Rhodopseudomonas palustris is a gram-negative purple non-sulfur bacteria, notable for its ability to switch between four different modes of metabolism.
R. palustris has been found to grow in swine waste lagoons, earthworm droppings, marine coastal sediments and pond water.
Iz vseh navedenih sestavin naredimo svoj domači EM. Seveda moramo dodati tudi hrano, da se mikroorganizmi namnožijo. Pri tem je važno, da imamo normalno temperaturo, da ne zmrznejo. Za hrano sem uporabil kuhan riž in sladkor.
Kako sem jaz delal:
Najprej namočimo riž v mleku in pustimo stati dva dni nato dodamo sladkor in kvas. Že v nekaj urah se kvasovke namnožijo. Nato dodamo jogurt in nekaj pšeničnega zdroba ali žlico moke. Zopet pustimo dva dni.
Nato dodamo sok kislega zelja- zelnico. Zelje pa seveda pojemo. Namesto zelja lahko uporabimo tudi sok kisle repe. Zopet pustimo dan ali dva. Nato vmešamo nekaj pesti oglja ( ni pa nujno), kateri bo postal hiša za naše organizme.
Tako dobimo močno tekočino polno organizmov.S to tekočino, ki jo poljubno razredčimo potem zalivamo in bogatimo naš kompostni kup ali aktiviramo mrtvo zemljo.
No, sedaj me boste vprašali kako to deluje in ali je uspešno. Odkrito povedano ne vem, ker nisem delal analiz, niti primerjalnih testov. V bistvu si mislim, da je zadeva koristna, ker so sestavine prave. Opazil sem edino, da se kompostni kup, po mojem občutku, hitreje predela.
Bi pa opozoril vse, ki se lotevajo takih ali drugačnih kuharskih receptov, da je prava tista bela plesen( ki nastane na kompostu), slaba pa je črna ali zelena. Vse skupaj tudi ne sme smrdeti ampak v bistvu ima nek prijeten vonj. Te ugotovitve so prisotne pri vseh receptih, ki sem jih prebiral. Tudi količine za zmes so v različnih receptih različne in niso odločilnega pomena.
Ker sem svojo recepturo uporabil za zalivanje in bogatitev komposta mi ni bilo treba dodajati: Rhodopseudomonas palustris , ki je v kompostu itak prisoten.
Toliko sem zapisal samo v popestritev zufovih zapisov, ki jih bom z veseljem prebiral. Mikrorganizmi , mikoriza in mikorizne glive so izjemno koristne zadeve in je prav, da nekej več raziščemo, kako bi lahko sami kaj storili ali vsaj ne uničili.
Nekaj več o mikorizi: http://mycorrhiza-slovenia.com/ , kjer navajam samo del:
Rastline tako v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal.Nazadnje urejal/a labia 24 Dec 2013 17:31; skupaj popravljeno 1 krat
-
bobolino
- Prispevkov: 2342
- Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
Odlični nasveti. Midva sva bila primorana narediti vso 'rodno' zemljo na najini parceli, saj je spodaj kot beton trda ilovica, na voljo pa sva imela od zemljine le posušeno zemljo, ki se vsipa iz sosednje brežine. To sva bogatila po principu lasagne, in ker v tej sezoni ne bo na voljo hlevskega, morda le konjski gnoj, bova uporabila tekočino organka. Ker pa sedaj berem o teh organizmih, se je odprl popolnoma nov svet, novo gledanje na utečene stvari. Hvala!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Anne Brontë
-
muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17579
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
-
labia
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
Ja, muha. Kolikor sem bral iz različnih virov je to zelo koristno. Kompostni kup je poln različnih mikroorganizmov ( bakterij, glivic)- poleg vsega ostalega (predvsem deževnikov-glist), ki v bistvu predelujejo te naše kuhinjske, rastlinske,..odpadke.
To so naši pridni delavci, ki jih s prostim očesom ne vidimo opravijo pa večino dela. Zato jim le privoščimo kaj sladkega, ker je to bistveno za njihovo razmnoževanje. Kompost je vsekakor poln življenja, kar je poglavitno za predelavo.
Tudi v človeku ( v prebavnem traktu) so mikroorganizmi, ki so bistveni za predelavo hrane. Brez njih bi verjetno umrli od lakote.
To so naši pridni delavci, ki jih s prostim očesom ne vidimo opravijo pa večino dela. Zato jim le privoščimo kaj sladkega, ker je to bistveno za njihovo razmnoževanje. Kompost je vsekakor poln življenja, kar je poglavitno za predelavo.
Tudi v človeku ( v prebavnem traktu) so mikroorganizmi, ki so bistveni za predelavo hrane. Brez njih bi verjetno umrli od lakote.