Souvenir du Docteur Jamain
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Pri meni je v tistem času že bila posajena vendar komajda tako da nisem vedela, kaj me čaka. Petrovića sem prosila, naj mi k naročilu da "eno dobro rdečo vzpenjavo vrtnico", ki jo bom dala ob vrtno uto in Petrović mi je poslal prav njo.
Sprva malo skeptična saj sem hibridne ponavljalke imela za preveč občutljive in nezanesljive sem, ko je Jamain prilepila prve njene fotografije, padla dol.
, to bo raslo pri meni. Ko sem si jo imela priložnost ogledati še v živo, sem bila še bolj navdušena. Ni čudno, da si je naša Jamain svoj nick izbrala ravno po tej vrtnici.
Souvenir du Docteur Jamain je torej vzpenjalka iz razreda hibridnih ponavljalk. Od leta 1865 se je obdržala vse do današnjih dni, njen žlahtnitelj pa je Francoz Lacharme. Pred pozabo jo je rešila znana ljubiteljica vrtnic Vita Sackville-West, lastnica rožnega vrta Sissinghurst Castle, navdiha številnih rožarjev.
Po literaturi naj bi zrasla nekje do 3m, po tem, kar sem videla, pa lahko to zlahka pomnožite z 2 in še kaj dodate zraven.
Njeni listi so listi burbonk... svetlo zeleni in polni, kot bi bili nabrekli, veje srednje toge in srednje trnaste in kot prava hibridna ponavljalka je nagnjena k cvetenju po celotni dolžini.
Torej morate, če želite, da bo res polna cvetja, veje napeljati čimbolj vodoravno ali vsaj v pahljačo. Veje bodo polne cvetja tudi v primeru, da jih napeljete navpično navzgor, potem pa pustite, da se rastlina prosto preveša.
Cvetovi so žametno vinsko rdeči, polnjeni. Cvet je čašast in srednje velik, prašnikov se skoraj ne vidi. Vonj je spremenljiv in odvisen od trenutnih vremenskih razmer. Včasih je komaj zaznaven, včasih pa opojno močan in preveva okolico. Zagotovo v njem zaznam vonj antičnih vrtnic, če mene vprašate, po damaščankah torej tipičen attar.
Šipkov nisem opazila.
Zaradi svoje vinsko rdeče barve je občutljiva na močno sonce tako da je zanjo bolje, če ne raste ob steni ali na močnem popoldanskem soncu.
S starostjo cvetovi temnijo in postanejo skoraj črni.
Cvetni lističi se lepo sušijo in pri sušenju obdržijo temno barvo.
Vrtnica pocvita. Prvič močno cveti spomladi, potem pa preko celotne sezone redno poganja nove cvetove, količina je odvisna od tega koliko jo zalivate in gnojite.
Zaradi svojih svetlih listov je občutljiva na belo plesen, proti jeseni pa tudi na črno listno pegavost vendar nič kaj bolj kot ostale njenega razreda. Če jo boste posadili na mesto, ki je zračno, mislim, da ne bo večjih problemov.
Pa še opozorilo - v nekaterih vrtnarijah pod njenim imenom prodajajo sorto Souvenir d'Alphonse Lavallée.
Na trgu obstajajo vsaj tri druge "Jamain" vrtnice: Dupuy Jamain, Hippolyte Jamain in Dr. Jamain in nobena od treh ni naša.
Naša nosi ime Dr. Jeana-Alexandra Jamaina, ki je bil sin enega od Jamainov, dveh znanih francoskih bratov, ki sta izdala knjigo Les Roses. Ni se kaj dosti ukvarjal z vrtnicami, bil je zdravnik, kirurg, vendar mu je Lacharme vseeno posvetil eno najlepših vrtnic.
Zdaj pa še nekaj fotografij z mojega vrta.
Ko vejo vodoravno napelješ ...
Cvetovi, če vrtnica raste v svetli senci, se cvetovi proti koncu dneva obarvajo skoraj v barvi sočne slive. Tule so slikani v soncu tako da barva ostaja vinsko rdeča.
Danes mi je Souvenir du Dr. Jamain prišla na misel, ko sem iskala motiv za novoletno voščilnico. Skorajda nisem mogla verjeti, da je še nismo predstavili.
Kako pa raste na vaših vrtovih?_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
_________________LP