Tibetanski Sel roti
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Danes sem to "popotovanje" izkusil še skozi gurmanski vidik.
Takole je bilo.
Danes bomo imeli za kosilo Sel roti.Prav, čeprav ???
Postopek priprave narekuje sledeče:
Dan pred tem se namoči nekuhan riž. Namočen riž se odcedi in v blenderju zmelje v pasto. Pasta je bila malce bolj gosta kot masa za palačinke, torej se je spotoma, med mletjem dodajala voda. Sledila je faza začinjanja. Nič posebnega, na eno skodelico paste v. žlica sladkorja, sol po občutku in cca žlica putra. Dobro premešano se cvre v olju. Tibetanci pravijo, da olje ne sme biti preveč vroče. Pri nas se je cvrlo na sedmici steklokeramične. V originalnem izročilu se pasto v vroče olje zliva v krogu, da nastanejo nekakšni obročki, če želite tudi krofki z luknjo v sredini. Zapeče se do rumeno rjave barve. (ta del je izredno zdrav, cvrtje in te reči)
Tibetanski običaj je postrežba s kislim krompirjem, pri nas pa smo sprejeli kompromis in krožnik sestavili s solato rdeče pese in krompirja.
Vtisi. Prvotno sem bil skeptičen glede ujemanja z rdečo peso, saj so "ocvrtki" kanček sladki in človeka povleče k marmeladi ali kakšni čokoladi. No, v resnici pa se je z rdečo peso in krompirjem lepo dopolnjevalo. Sami sel rotiji so precej nevtralnega okusa (razumljivo, saj je večina surovine riž) in menim, da bi ob kakšni zelo močni aromi izpadli preveč "copatasto". Ali pa tudi ne.
Zelo zanimiva popestritev, zgledala pa je takole.
In ne, nismo jedli z rokami, le fotograf sem bolj slab. Lahko bi pomislil tudi na pribor.
,