Med vinogradi
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
In še o imenu
Med vinogradi sem ga imenovala zato, ker se vsepovsod naokoli razprostirajo vinogradi, pokrajina pa mehko prehaja med živimi mejami in senožetmi v prostrane gozdove pogorja Orlice na severu. Tudi na parceli, kjer je zdaj moj rožnik, je bil še do nedavnega vinograd.
In pravijo, kjer uspeva trta, tam se tudi vrtnice počutijo dobro. Sicer pa je ta rek preizkušen tudi v praksi. Klima je mila, subpanonska, pokrajina obrnjena na jug, poleti je včasih sonca še preveč – zato pa marsikdaj premalo dežja.
Vrtnice me spremljajo že od otroštva, babica je imela po pripovedovanju imeniten nasad vrtnic, ki je žal med 2. svetovno vojno bolj ali manj propadel. Ostale so najbolj odporne sorte in mi iz otroštva ostaja v spominu nežni sadni vonj Alberic Barbiera, ki je mogočno obraščal hišni vhod, ob koncu cvetenja večno plesniva Dorothy Perkins in v pisanih barvah – od bele do zamolklo rdeče – greda poliant. Od tega rožnika je ostala še edino hibridna čajevka La France, ki kljub častitljivim letom še vedno neumorno cvete.
Pozneje je t.im. “stari vrt” prevzela moja mama in v skladu z maniro sedemdesetih in osemdeseth let preizkusila cel kup hibridnih čajevk in floribund, končno so “preživele” neumorna presajanja in “ven metanja” dve gredi s hibr. čajevkami: King’s Ransom in Rouge Meilland in dve gredi s floribundami Satchmo in Goldmarie in še nekatere manjše zasaditve.
Leta 2011, po katastrofalni toči, ki je v začetku julija doletela te kraje, sva se z možem odločila, da bova opustila nekaj desetletij star vinograd in zastavila na novo. Zemljišče je dovolj veliko, kakšnega pol hektara. Osnovna zamisel je bila zasaditev kot neformalen podeželski vrt po biodinamičnih načelih z zelenjavnim vrtom, sadovnjakom in za dušo – z vrtnicami, z veliko vrtnicami.
Ker je tudi mož velik ljubitelj “tega trnja” kot jim pravi ljubkovalno, z izvedbo načrta ni bilo težav. Naprej je bilo potrebno zemljišče očistiti, potem s pomočjo manjšega rovokopača globoko prekopati zemljišče in pobrati ven kamenje in skale. Kot zanimivost, tam kjer so posajene burbonke, je bila kakšnih 40 cm globoka laporna plast, ko so to plast razbili, so odpeljali več kot dva kubika kamenja in skal. Sledila je priprava opor za vrtnice, za kar so se kot zelo uporabni izkazali vinogradniški betonski stebri, ki so ostali od nekdanjega vinograda, seveda ne v dolgočasni sivi barvi, pač pa prebarvani v temno zeleno, temno zelene so tudi žice in ves ostali potrebni material.
Ob urejanju zemljišča sva razmišljala, kaj posaditi. Šlo je tudi zato, da se vrt nekoliko loči od ostalega okolja, še toliko bolj, ker mimo parcele poteka sicer ne preveč prometna lokalna cesta. Prevladala je zamisel, da posadiva vzpenjave vrtnice oz. takšne, ki so visoke vsaj en meter. Nastala sta dva špalirja – krajši, dolžine kakšnih 30 m, je bil posajen jeseni 2011. V njem so zastopane moderne vzpenjalke. Daljši, dolžine kakšnih 100 m, v katerem so zastopane predvsem stare sorte, je bil posajen deloma jeseni 2011, dokončno pa jeseni 2012. Proti zahodni strani parcelo zaključujejo hibridne rugoze kot prosto rastoči grmi, južna stran pa je bila že v letih 2010 in spomladi 2011 zasajena z nižjimi vzpenjalkami oz. rožnimi grmi.
Idejo, da so lahko vrtnice speljane kot špalir, sva dobila ob ogledu dunajskega Volksgartna in kar nekaj sort iz njihove zbirke raste tudi pri naju. V tem primeru je odločitev še toliko bolj enostavna, ko vidiš vrtnico na rasti.
Seveda se takoj, ko se odločiš za takšno kompleksno zasaditev, pojavi vprašanje, kaj zasaditi. In priznam, v veliko pomoč pri orientaciji mi je bil naš forum, saj sem v njem iz “prve roke” dobila marsikateri napotek. Mnogo informacij sem dobila tudi na internetnih straneh velikih vrtnarskih in gojiteljskih hiš. Ko je bil opravljen “preliminarni” izbor, sva si želela čimveč izbranih lepotic ogledati v živo. In so bili zopet v pomoč našim krajem najbližji rožni vrtovi – Baden pri Dunaju, Sv. Ivan pri Trstu, nasad burbonk v Kostanjevici, žal si z Arboretumom v Volčjem potoku ne moreš kaj prida pomagati. In priznam – predlani v začetku maja sem se sprehodila tudi mimo Jamaininega vrta, saj me zanimalo kar nekaj vrtnic iz njenega vrta.
Žal končni videz ni ravno takšen kot sva si ga prvotno zamislila. Letos spomladi smo doživeli pravo invazijo srnjadi, ki ji je bil najbolj všeč fižol in o groza - mladi sočni poganjki vrtnic. V preteklih letih namreč s srnjadjo kljub bližini gozda, ni bilo nikakršnih težav. Nekaj časa sva postavljala nekakšne ograjice okrog rastlin in še takšne in drugačne provizorije, na koncu pa ugotovila, da ne preostane nič drugega kot ograja. In tako je nastala ograja, visoka 170 cm in najmanj 15 cm oddaljena od tal. In mir.
Seznam vrtnic
Burbonke
Gruß An Teplitz
Kathleen Harrop
Kronprinzessin Viktoria
Martha
Mme. Isaac Pereire
Zéphirine Drouhin
Damaščanke
Kazanlik
Mme. Hardy
Floribunde
Duftwolke 1
Satchmo 10
Tequila 4
Hibridne čajevke
Just Joey 3
King'S Ransom 10
La France 6
Mme. A. Meilland 4
Nostalgie 1
Papa Meilland 1
Rouge Meilland 84 10
Pascali 2
Double Delight 1
Hibridne rugoze
Agnes
Blanc Double De Coubert
Conrad Ferdinand Meyer
Hansa 2
Parfum De L'Haÿ
Roseraie De L'Haÿ 3
Noazete
Crépuscule
Gloire De Dijon
Maréchal Niel
Meteor
Mme. Alfred Carriere
Pokrovna (polianta)
The Fairy 20
Portlandke
Arthur De Sansal
Comte De Chambord
Duchesse De Rohan
Jacques Cartier
Rose De Rescht
Rose Du Roi
White Jacques Cartier
Ramblerji
Albéric Barbier 4
Albertine
Ghislaine De Feligonde
Golden Glow
Kiftsgate
Paul Noël
Velikocvetne vzpenjalke
Amadeus 3
Compassion 2
Demokracie 2
Don Juan 2
Eric Tabarly 1
Golden Showers 1
New Dawn 2
Palais Royal
Paul'S Scarlet Climber
Penny Lane 2
Pierre De Ronsard
Polka 2
Puerta Del Sol
Royal Gold 2
Penny Lane 2
Sympathie 3
Vzpenjavi hibridni čajevki
Mme. Grégoire Staechlin
Guinée
Vzpenjalke – sporti
Lady Hillingdon Cl. - čajevka
Schneewittchen Cl. - floribunda 2
The Queen Elisabeth Rose Cl. - floribunda
Rimosa Gpt. - floribunda
Crimson Glory Cl. – hibridna čajevka 4
Mme. Edouard Herriot Cl. – hibridna čajevka
Mrs. Herbert Stevens Cl. – hibridna čajevka
Ophelia Cl. – hibridna čajevka
Mme. A Meilland Gpt. – hibridna čajevka
Papa Meilland Gpt – hibridna čajevka 2
Luis De Funes Gpt – hibridna čajevka
Vanj so vključene vse vrtnice, tudi tiste iz “starega vrta” , saj so že kar nekaj let v moji oskrbi. Kjer je posajenih več iste sorte, je navedeno tudi njihovo število.
Žal sem prišla do roba. Imela bi še marsikaj, ampak – prvič praktično nimam več prostora, nama ni všeč, če je preveč natlačeno, drugo je pa čisto fizična zmožnost primerno oskrbeti tolikšno število rastlin. In nič ni zame gršega kot zanemarjen rožni vrt.
Pa še nekaj fotografij:
Fotografija, ki upraviči naslov teme.
Sicer so na fotografiji od leve proti desni: Albéric Barbier, Polka, Albertine, Sympathie in še en Albéric Barbier
Albertine, posajena jeseni 2011------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------In še ena z bližine
Velikocvetna vzpenjalka Amadeus ---------------------------------------------------------------------Amadeus - portret
Crimson Glory Cl., nabavljena pri Petroviću, posajena novembra 2012, fotografirano 29. oktobra 2013. Demokracie - posajena jeseni 2011, čeprav se mi dozdeva, da je njena predhodnica Blaze, saj jesenskega pocvitanja ni bilo.
Hibridna čajevka Just Joey
Začetnica modernih vrtnic - hibridna čajevka La France, zadnji ostanek babičinega vrta.
Lady Hillingdon Cl.
Posajena jeseni 2012, kar naprej cveti, tako da ne utegne rasti.
Louis de Funes Gpt., sport hibr. čajevke, posajen jeseni 2011.
Hibr. čajevka Mme. A. Meilland, bolj znana kot Peace, posajena okrog leta 1975, pojem zdrave in trpežne vrnice.
Mme. Edouard Herriot Cl., sport hibr. čajevke, posajena jeseni 2012, fotografirano 30. oktobra 2013, neverjetno, kaj je naredil lanski topli oktober.
Ophelia Cl., sport hibr. čajevke, tudi ta toliko cveti, da ne utegne rasti.
Polka, posajena jeseni 2011, vedno se najde na njej kakšen cvet. V ozadju popki Albertine.
Puerta del Sol, posajena jeseni 2011, tudi ta toliko cveti, da raste počasi. ima zelo prijeten sadni vonj.
Rimosa, nobeno pomlad ne razočara, samo drugo cvetenje je bolj klavrno. Posadila sem jo že daljnjega leta 1993. Nameravala sem sicer posaditi rumeno vzpenjalko Golden Showers, pa je niso imeli. O Rimosi nisem vedela ničesar, saj je bila v tistih letih razmeroma nova tržišču in sem jo bolj kupila zaradi slovesa Meillandovih vrtnic. In po pravici povem, ni mi žal, cveti skoraj cel mesec, če le ne pritisne prehuda vročina, je dobesedno en sam slap rumenih cvetov. In za razliko večine rumenih vrtnic, ne odcveti prehitro, cvet pa dolgo obdrži intenzivno rumeno barvo.
Rose de Rescht, posajena jeseni 2012.
Tequila, posajena spomladi 2011.
Za enkrat bodi dovolj.
Vsem ljubiteljem vrtnic in vsega drugega lepega, z najboljšimi željami in upanjem, da nam bo v letu 2014 vreme naklonjeno.Nazadnje urejal/a Tagetes 19 Feb 2018 22:34; skupaj popravljeno 9 krat
