Burbonke
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Citiram: |
rene: Ti srečnica ti, ker živiš v krajih, kjer si lahko privoščiš to razkošje. Obkrožena z morjem teh prelepih cvetov in omamnih vonjav - je še kaj več kar človek bi si želel? |
Citiram: |
1vrtnica: Ja, pred kostanjeviškim samostanom jih je res kar nekaj! Žal sem bila tam lani 15. avgusta, ko niso bile več v polnem cvetu. Bom morala zadevo ponoviti kdaj spomladi... |
Citiram: |
Član pravi, da se jih izogiba zaradi neodpornosti na glivične bolezni. |
Citiram: |
1vrtnica: Pri meni zaenkrat poskusno raste le ena, pa še ta je šele prvo leto. Z glivičnimi boleznimi letos ni bilo preveč težav. Nisem prav zadovoljna z njenim razraščanjem, malo pa se tudi bojim naše zime. Vsekakor je še prehitro za končno sodbo. Več informacij ti zaenkrat ne morem dati, drugo leto bo že bolje. |
Citiram: |
1vrtnica: Dodajam še eno burbonko - Louise Odier (iz Mainaua, žal ne moja..). Tudi za ta grm je izgleda potrebnega kar nekaj prostora. |
Citiram: |
Članica pravi, da je kupila Variegato di Bologna in navaja njene dimenzije. Sprašuje se, če je ena sadika dovolj, sadila jo bo prosto. |
Jamain je napisal/a: |
Čeprav imam tudi sama doma preko 20 burbonk, naj tokrat tudi jaz dodam letošnje utrinke iz Kostanjevice - če še niste bili tam, se letos za 1. maj končno spravite! :grin: |
Citiram: |
1vrtnica: Tudi jaz sem bila lani kar malo razočarana. Sicer sem bila tam avgusta, kot sem že napisala, ampak vrtnice so bile v precej žalostnem stanju. Slike sploh niso za objavo... Če pa maja izgledajo takole, kot na zgornji sliki, bo tja pač treba takrat. |
Jamain je napisal/a: |
Sliki sta od letos, z možem sva bila tam 10. maja in je bilo res krasno. Z možem sva bila prvič leta 2007 in sva dobesedno 'padla dol' - ko sva stopila iz stavbe na vrt in naju je preplavil tisti vonj, nisva več mogla ven... Če pa zdaj primerjam slike od tistega leta, leta 2008 in letos, so letos bile najlepše, morda tudi zato, ker sva ujela najboljši termin, kdo ve. Res je, da poleti niso tako lepe in tudi da za njih ne skrbijo tako, kot bi morali. Menda niso dovolj zalivane in so se od lani na letos nekatere kar posušile, npr. Souvenir de la Malmaison Cl. in nekatere druge. Grozno. Na mojem vrtu pa je edina res 'zrela' (stara bo tri leta spomladi) Mme Isaac Pereire, ki jo vsekakor predlagam kot eno najlepših in najbolj hvaležnih. Slika pove vse, ne? Pereire je tista na levi strani loka, na desni pa je Reine des Violettes, v ozadju je viden predvsem Cocktail, v skrajnem levem kotu spodaj pa Louis XIV. In še eno za poslastico... Ob Pereire je zgoraj Mme A. Meilland (ali Peace ali Gloria Dei), popenjava različica. Ostale pa kdaj drugič, zlasti spomladi, ko bodo spet zacvetele (upajmo, glede na današnji mraz me prav skrbi...) LP |
Citiram: |
Članica pravi, da še ni videla tako cvetočih vrtnic |
Citiram: |
Jamain: Se popolnoma strinjam. Ne vem, če se lahko katerakoli sorta kosa z njimi v tem smislu. Je le kak razlog, da so v 19. stoletju bile tako popularne, ne? |
Citiram: |
rene: Ko je Garden-ja objavila prve slike iz Kostanjevice, sem se odločila da pri naslednjem naročanju, tudi jaz ne grem mimo bourbonk. Letos sem jih izpustila, ker sem nekako mislila, da ne bodo preživele zim pri meni. Sem pa zdaj naletela na podatek, da jih Švedsko združenje priporoča za severno Švedsko (vsaj nekatere med njimi ). Bom pa zelo zadovoljna, pa četudi bo kakšen cvet manj na njih - vsaj na začetku |
Citiram: |
Jamain: rene, zdaj sem potolažena, teh -8 stopinj današnjega jutra me je kar prestrašilo... se vidi da sem Primorka, a? |
Citiram: |
rene: Jamain, mislim da bourbonkam ne bo sile pri samo 8 stopinjah pod nulo. Pri nas je bilo ponoči -25, se bojim, da bo danes pa še kakšna stopinja manj, ker je jasna noč. Pa na kakšni šipi bo po dolgem, dolgem času zacvetela kakšna rožica - no teh pa primorci nimate |
tinko je napisal/a: |
Zanima me, kako bi se ujemali "Louis XIV" in dve beli spremljevalki "Etoile de Lyon" in "Kaiserin Auguste Viktoria"? Tudi poleg "Souvenir du dr. Jamain" bi posadil dve beli spremljevalki - "Boule de neige" in "Kronprinzesin Viktoria". Izbral sem vrtnice, ki pocvetajo vso sezono in vsaj malo dišijo. |
Jamain je napisal/a: |
Louis XIV je zelo temno vinsko rdeč, popki so skoraj črni (najbolj črna vrtnica, ki sem jo jaz kdaj videla), cvetoci so relativno majhni in malo polnjeni, zelo lepo dišijo. Rastlina je pa precej majhna (navaja se 90 cm) in zaenkrat tezži k malce neurejeni rasti, tanke veje štrlijo malo na vse strani (podobno kot prihibridnih čajevkah, le da so res tanjše). Moj je star manj kot 2 leti, zato nimam še pravega občutka in se lahko rašnja še spremeni, lahko pa ti povem, da se ocena višine zdi prava. Negativni plati sta, da na močnem soncu cvetovi hitro dobiju suhe robove in malo vžgan videz (to pri nas na Primorskem, mogoče drugje ni tak problem) in da je občutljiv na rjo. Souvenir du Docteur Jamain je podobne barve, vendar vleče bolj na vijolično, stari cvetovi so pravzaprav take slivove barve. Prav tako zelo lepo diši. Je pa orjak, vsaj pri meni. Letos je iz tal pognal okrog 3 m dolge veje, ki jih mi navadno nekje malo nad sredino všine pritrdimo na pergolo, ob kateri raste, da potem pada v loku nazaj dol, ali pa ga privežemo čim bolj vodoravno - kot katerokoli vzpenjalko, ker tako najlepše cveti. Težko si ga predstavljam rasti brez opore, sploh pri nas, kjer je burja... Precej je občutljiv na pepelasto plesen oz. oidij in (vsaj pri meni) slabo pocvita po spomladanskem 'bumu'. Glede kombinacije z 'belimi' vrtnicami pa tako: barvno bi se z belo oba super ujela, samo da vrtnice, ki jih predlagaš (in na splošno je z belimi tako) niso vse prav zelo bele. Etoile del Lyon se na slikah zdi precej rumena, Kaiserin Auguste Viktoria pa tudi teži k rumenkasti. Najbolj bela je Boule de Neige, Kronprinzesin Viktoria pa ima malo smetanovo barvo. Seveda bi bila tudi kombinacija z rumeno-belimi po mojem mnenju lepa, ampak če hočeš pravi kontrast, je barvno druga možnost bolj izrazita, po moje. Razmisli tudi o višinah: Louis XIV je, kot sem napisala, dokaj nizek, Souvenir du Docteur Jamain pa (vsaj po mojih izkušnjah, po netu pa najdeš višino 180 cm...) precej visok. Boule de Neige je pri meni višja od mene same, Kronprinzesin Viktoria pa sem videla le v Kostanjevici in ni bila pretirano visoka. Ostalih dveh še nisem videla v živo. Če imaš možnost, bi jaz na tvojem mestu visoke posadila bolj zadaj, Jamaina ob kaki opori, Boule de Neige pa je praktično ne potrebuje, raste zelo lepo brez), nižje pa spredaj in tako dosegla še dodaten globinski efekt. Upam, da se nisem preveč razpisala in da je vmes kaj koristnega... |
Citiram: |
1vrtnica: Rene, tudi pri meni je bilo -24!! Zato imam na testiranju le eno burbonko. Če bo preživela to našo zimo, si jih tudi jaz želim več, sploh kot vzpenjalke. |
Citiram: |
tinko: Hvala za odgovore. Letos sem posadil 6 vrtnic posamezno. Garden-ja pozna situacijo na moji njivi. Naslednje leto sem želel saditi v skupinah po tri In obema izrazito temno rdečima vrtnicama dati spremljevalki, ki bi bili primerni po višini. Šel sem po katalogu Petroviča in iz tega izbiral, kaj bi prikrilo oz. zapolnilo in dopolnilo rast sredinske vrtnice. |
Jamain je napisal/a: | ||||||||||
Nabavi njeno 'sestrico' Mme Ernest Calvat - skoraj identičen cvet, (še) močnejši vonj, le v svetlo roza barvi...
No, potem pa z vlago ne boš imel težav. Bodo pa s popoldanskim soncem za Louisa pa tudi nekaterim Austinovim ne paše. Ok, ti kar pošlji, bom pregledala. Samo se bojim da bom večino poznala le teoretično. Tudi tam, kjer boš sadil vrtnice po tri skupaj, boš moral skopati tri ločene luknje.
Glej ga, saj si sam zapisal, da imaš zvečer samo uro in pol sonca manj kot mi. Popoldansko primorsko sonce je za veliko rastlin neprimerno. Bova pa skupaj pregledala kaj na sonce ja in kaj na sonce ne.
Do zdaj nisem imela večjih težav, je pa res, da spomladi ni bilo pretirano deževno (vsaj v začetku maja ne). Bolj je bilo letos problem, ker se je aprila shladilo in je bila npr. Mme Isaac Pereire že pripravljena za cvetenje, potem pa so prvi cvetovi trpeli v mrazu in se niso uspeli razviti (no, takih je bilo le kakih 5...). Letos sem posadila npr. La Reine Victoria in Mme Pierre Oger - obe kroglasti - pa ni bilo težav, bom pa povedala, kako bo ob naslenjem cvetenju. Snežno bele vrtnice so v resnici redke. Ali je rahlo obarvana v zgodnji fazi ali pa v pozni. Tudi meni so všeč kremaste. Kot plezalka je super Creme de la Creme - je posajena v Valdoltri - poznate? |
Citiram: |
tinko: Tinko, sonce pri meni kljub temu požge cvetove določenih sort. In je za marsikatero rastlino precej mačehovsko. |
TANJA TT je napisal/a: | ||
|
Jamain je napisal/a: |
Živijo, Tanja TT, jaz imam doma obe in ti toplo priporočam, da ju ne skušaš preveč omejevati, če imaš prostor. Obe namreč izrazito veliko cvetita, naredita dolge poganjke, ki jih lahko lepo upogibaš - pravzaprav, če padajo prosto (z oporo na kaki tretjini do polovici dolžine vej), se sami upogibajo lepo navzdol. Moja Mme Isaac Pereire bo letos stara štiri leta in je ogromna, cveti fantastično in diši nepopisno. Jaz je najraje sploh ne bi rezala, ker pri burbonkah, ki cvetijo na starem (lanskem lesu), vsak rez pomeni manj cvetov. Ampak to seveda ne gre in je treba tu pa tam vseeno kaj pomladiti in razredčiti. Na sliki je npr. viden en delček naše Pereire: Za Louise Odier velja enako, čeprav je po naravi malenkost nižja od Pereire (vsaj po naših izkušnjah). Mi smo jo posadili pred dvema letoma (poudarjam, da je rastlina še mlada in nerazvita) in je lani v cvetenju izgledala tako: Komaj čakam, da jo vidim letos in bom seveda poročala o razvoju. Vsekakor pa za burbonke res velja, da so najlepše in največ cvetijo, če jih pustimo rasti, kot jim je naravno. Seveda jih lahko obrezuješ v grme (ampak ne vem, če bo šlo popolnoma brez opore, veje so relativno mehke in se upogibajo tudi, če niso zelo dolge), vendar bo število cvetov temu primerno manjše. poleg tega da ti bodo skozi nagajale, ker bodo iz tal metale poganjke, dolge po dva metra in pol ali več... Glede Variegate di Bologna pa, ja, krasna je, ampak menda cveti samo enkrat... To je zame handicap, mimo katerega grem težko, zlasti ker sta med pisanimi še dve drugi, Honorine de Brabant in Commandant Beaurepaire, ki pocvitata. Seveda sem posadila zadnji dve... |
Citiram: |
TanjaTT: punce hvala za vaše napotke,jih bom upoštevala,samo "problem" je v tem, da imam veliko prostora in ogromno možnosti,tako,da bom še malo premišljevala,sicer se še ne mudi,ker je zunaj prav mraz,na žalost ! |
Citiram: |
Jamain: Prostor ni 'problem', verjemi! Jaz bi dala marsikaj, da bi imela ta 'problem'. |
Citiram: |
TanjaTT: je že tako, da obstajamo tudi taki, ki si radi delamo probleme.... no, res ni tako enostavno- parcela je velika skoraj 2000 m, večinoma na burji, zemlje ponekod skoraj ni,tam kjer je, pa je prehod.Najboljše pozicije so že zasedene,na latniku pa seveda raste trta, ki bi jo jaz prav rada zamenjala z vrtnicami,pa saj veste kdo je njen gospodar! No neko varianto sem le dobila,ampak sem morala nekaj stvari odstraniti in sem tako kopala cel popoldan,bo pa tako kot je napisala Garden-ja,-ob zidu,da se bo lahko vzpenjala do latnika in se potem povešala navzdol,če bo vse prav,seveda.To mesto sem namenila Mme isaac p. ,za L.O. pa še ne vem,vsepovsod že nekaj raste,zato je potrebna cela reoorganizacija že obstoječega !! sicer pa, če mi bodo lepo uspevale in bile približno take,kot jih vidim tu, sem pripravljena vse obrniti na glavo. Imam prav,da se izplača? |
Jamain je napisal/a: |
Tanja, zeloooooo se splača, prisežem! Burbonke toliko zacvetijo, da človek ne more verjeti. Glede sonca se ne sekiraj preveč, če imajo dovolj vode, naše so precej na soncu, pa je vse ok, res pa je, da jih mi zalivamo. Po mojem ni panike tudi, če jih daš steni bližje kot meter (no, ne manj kot 50 cm), samo spet upoštevaj, da rabijo dovolj vode in da ob steni zna deževati manj kot kje na prostem. Glede Louise Odier, če imaš kje možnost, svetujem samostojni steber - narediš oporo tako, da se lahko upogiba na vse štiri strani. Če so glavne veje na strateških mestih dobro povezane, ne škodi niti burja (pri nas je te dni močno brilo, pa ni poškodovalo ničesar, hvala bogu!!). Efekt bo spektakularen. :grin: |
TANJA TT je napisal/a: |
Punce, hvala, ker sodelujete z mano,tako imam še več volje. Glede L.O. sem dobila idejo,pa mi povejte, če bo v redu. Po gmajni imamo veliko starih,tudi ožganih dreves-hrasti, brinji...,pa sem se domislila, da, bi en tak star hrast,cca2.5m,pripeljala domov in po njem speljala vrtnico.Ko bi dosela vrh,imam možnost hrast povezati s staro jablano,ki ni več aktivna. Tako bi nastal naraven obok, pa še na izpostavljenem mestu je.Razdalja med jablano in hrastom je cca 2.5m.kaj pravite ? |
Jamain je napisal/a: |
Sem že videla podobne rešitve in izgleda fantastično. Koliko boš lahko povezovala na jablano ne vem, ker je malo odvisno, kako se potem vrtnica razvija, ampak hrast bi gotovo lepo prekrila. Ker burbonke niso vzpenjavke (ramblerji), jih boš morala na veje hrasta pritrditi. Imej v mislih tudi, da je potrebno po prvih 3 letih (ko je vrtnica mlada, je praktično ni treba tikati) kaj tudi obrezati in razmisli, kako boš prišla do vej... Vsekakor je po moje efekt gotovo vreden truda! |
Citiram: |
TanjaTT: Za tehnične rešitve me ne skrbi, imam domačega mojstra,ki mu take stvari niso tuje. Tak star hrast sem si že ogledovala z namenom, da bi na veje postavila košare,katere mi izdela moj mojster,in vanje dala lonce z sezonskimi rastlinami (bršljanke....), nekaj podobnega sem imela lani,le da sem uporabila samo lesene stebre, ni bilo slabo-sredi grede s trajnicami je lepa popestritev.Se mi zdi, da bo treba kar po dve drevesi !? |
Citiram: |
Jamain: Dokler je dreves in prostora... |
Citiram: |
Član sprašuje, če lahko burbonke rastejo tudi prostostoječe. |
Jamain je napisal/a: |
Se spet jaz oglašam. Burbonk se najde dveh vrst, ene so bolj plezave in upogibajoče (in zagotovo rabijo oporo, ker se v nasprotnem primeru precej valjajo po tleh), druge pa bolj toge in trše in ko so odrasle, lahko tudi stojijo same, praktično brez opore. To je menda zaradi 'staršev' burbonk, ki so eni bolj toge rašnje (kot npr. hibridne čajevke), drugi pa popenjavi. Mme Isaac Pereire sodi bolj v prvo skupino in dela dolge veje, ki se v loku pod težo cvetov upogibajo k tlom, če niso pripete. Po mojem bi jih veter tudi polomil, če bi stale popolnoma prosto. Med one druge pa sodijo npr. gotovo Boule de Neige (moja npr. raste sama brez opore, no, razen prvo leto, ko so veje še tanke in se hočejo zvijati) in Variegata di Bologna (letos sem jo na Kostanjevici sploh prvič videla, da bi se jih kaka veja upognila - meni namreč zaradi te svoje togosti ni bila ne vem kako všeč kot grm). Kostanjevica je na splošno zelo dober kraj, kjer si lahko na enem mestu človek ogleda kar nekaj odraslih burbonk in si ustvari mnenje o njihovi rasti. Druge, ki sem jih tam videla bolj ali manj brez opore, so npr. Frau o Plegg, zdi se mi da tudi Prince Napoleon (ampak nisem prepričana), nekatere pa so imele sicer nekaj opore, ampak so rastle precej 'samostoječe'. Za natančnejše informacije bi si bilo vrt treba ogledati še enkrat... Šipke pa imajo burbonke kar lepe: v spominu imam npr. Bourbon Queen, ki po (edinem) cvetenju ni bila porezana in je bila še pri obrezovanju polna lepih oranžnih šipkov. Sicer pa če pričakuješ take lepe šipke kot pri nor. rugozah, te lahko razočarajo, so pa po mojem mnenju kar lepi. Seveda pa velja šipke pustiti samo pri tistih sortah, ki cvetijo enkrat (med burbonkami pa je veliko takih, ki pocvitajo), saj v nasprotnem primeru črpajo energijo, ki bi lahko šla v cvetove. Druga družina, ki ima cvetove, čim bolj podobne burbonkam, so po mojem hibridne ponavljalke (no, ne vse, ampak marsikatera je po izgledu res zelo podobna burbonkam). To je zelo mešana družina in spet najdeš vse možne oblike cvetov in vrste rašnje. Gotovo tudi kako tako, ki bi bila odličen solitaren grm. |
Citiram: |
Član sprašuje, kaj svetujemo za prosto rast. |
Citiram: |
Član se zanima za Adama Messericha |
Jamain je napisal/a: |
Adam Messerich je sicer ena tistih, ki je nimam, med drugim tudi zato, ker zraste ogrooooomna. je pa v Kostanjevici zelo lepa rastlina. Diši, cveti skoraj nonstop tudi v mili zimi, cvet pa je malo bolj enostaven kot pri bolj klasičnih burbonkah. Brez škropljenja se bojim, da bi obolevala kot ostale burbonke... |
Jamain je napisal/a: |
, Imam letošnje slike od Louis Odier, kako sem verjetno že kje prilepila, ampak nič ne škodi ponoviti, ne, da se malo razvedrimo v tem sivem vremenu. Tu se jo vidi malo bolj od daleč - vse tisto svetlo roza je ona. Ker ne raste sama, jo je težko dobro fotografirati, zato dodam še par utrinkov, da si ustvariš mnenje. Tukaj je bočno in se zdi manjša, kot je v resnici. Nekaj cvetov malo bolj od blizu. Tukaj pa jo je obsijalo sonce in je res zablestela. V primerjavi s prejšnjim letom se je bistveno zgostila, povišala oz. podaljšala in posledično veliko več cvetela. Zelo sem zadovoljna z njo. Toplo priporočam! |
Citiram: |
1vrtnica: Jamain, krasna je! Letos sem jo sadila tudi pri meni in upam, da ji bo uspevalo tako kot tvoji. Če bo seveda dobro prestala to zimo, pri meni je že 30 cm snega. |
Citiram: |
Jamain: Hvala, moram reči, da to zastrupljanje jemljem kot kompliment. Drugo leto pa bi tudi moje novejše burbonke morale biti že bolj postavne in upam, da bo še kak cvet več. 1vrtnica, gotovo bo rastla lepo! Garden-ja, prvo leto neke obilice cvetov ne bo, saj več, ampak nekaj se jih bi znalo pojaviti. Pogosto zacveti tudi poganjek direktno iz cepljenega mesta... Komaj čakamo maj, ne? In mimogrede, Lojzka je ena najbolj zgodnjih vrtnic na mojem vrtu, letos je cvetela nekje okrog 20. aprila... |
bobolino je napisal/a: |
naj povem, da sem imela včeraj čast obiskati samostan v "zimskem" času. Bilo je prijetnih 15 stopinj, za nas celince, vajene megle, je bil to balzam za dušo in oči. S sodelavci smo si ogledali grobnico, mene pa je najbolj vleklo na vrt. Sicer sem si ga predstavljala dosti večjega, a navkljub vsemu me je pustil tako navdušeno, da še danes ne pridem sebi. Vrtnice res rastejo v svoji naravni obliki, bile so polne šipkov, od najmanjših, pa do takih, velikosti oreha. Nekaj od njih je cvetelo, najbolj "obilno" pa Boule de neige. To je vrtnica, ki sem jo vztrajno metala iz mojega seznama zaželjenih sadik, pa sploh ne znam pojasniti, zakaj. Ko pa sem porinila nos vanjo, me je skoraj na zadnjo vrglo. Sem laik, pa saj to že veste, in nikoli nisem vonjala česa takega. Najbolj močan vonj sem našla na Louisu XIV, tole je bilo pa tako intenzivno zame, da sem imela še cel dan vonj v nosu. Pravzaprav je vrt oddajal vonj še pri preddverju kapele, pa si nisem mislila, da je to to. v glavnem, navdušena sem bila in sem še. Vsekakor pridem nazaj maja! vrtnice so lepo označene, se je pa težko prebijati po potkah pod razraščenimi vejami in nekateri sodelavci so domov odšli s popraskanimi glavami. Njih so bolj zanimale banane... imam pa še vprašanje - bi bila lojzka (odier) primerna za nasaditev pred vhod? je na severni strani, 10m stran od gozda, na svetlem mestu, sonce je popoldansko. Iščem tako vzpenjalko, ki bi res pocvitala, oddajala močan vonj, imela te polne, čašaste cvetove, da bi me ob prihodu iz službe omamljal ta vonj, Predvsem je pomembno pocvitanje, pa čeprav s samo par cvetovi. Ker sem včeraj videla, kako lahko diši en sam cvet. slike pa sledijo, ko mi jih bo sodelavka dostavila. Bila je poleg mene edina ženska, a popolnoma ravnodušna, in vsled tega ni delila zanimanja za fotografiranje vrta....kaj čmo... |
Garden-ja je napisal/a: |
Če ti je všeč, zakaj pa ne. Samo posadi jo dovolj daleč od hiše, da bo imela proste korenine. Pa kombiniraj še s čim, da bo ta del zanimiv večji del leta. Pocvita in diši pa brez dvoma. |
Jamain je napisal/a: |
bobolino, popolnoma te razumem glede Kostanjevice, ta vrt je res navdušujoč, kadarkoli ga človek pogleda. Tudi zame je bilo in je tako. Glede dolgih vej v tem času se ni čuditi, daj pred spomladanskim razcvetom sledi obrezovanje in povezovanje, ki se bo dogajalo v prvih mesecih naslednjega leta, tako da bo maja gotovo slika drugačna (in praskanja manj). Louise Odier lepo pocvita, pri nas je letos imela praktično vso sezono kje pa kje kak cvet. Je pa zelo odvisno od količine sonca, ki jo uspe dobiti, zlasti v drugi polovici sezone. Če bi tvoja imela sonce popoldne, moraš paziti, da bo okrog nje dovolj zračno, da bo lahko zjutraj dihala in se čim hitreje posušila od rose (to bi veljalo za katerokoli vrtnico), da ti ne bo obolevala. Ne pozabi pa, da je rastlina kar velika (dolge veje imajo pri meni krepko preko 3 m), da rabi oporo oz. nekaj, na kar jo pripenjaš, ker če ne visi na vse strani po tleh ... |
Citiram: |
bobolino: imaš ti mogoče kak drug predlog za vhod? |
Jamain je napisal/a: |
bobolino, misliš med burbonkami? Ja, če ne nameravaš uporabiti opore, moraš dati kaj pokončnega. Enega najbolj pokončih grmov ima gotovo Boule de Neige, ki raste zelo podobno kot kaka hibridna čajevka, s tem da je bolj kosmata in višja. Se jo pa da oblikovati v lep grm višine npr. 120-140. O vonju ni potrebno niti zgubljati besed, ne? Ta mala Souvneir de la Malmaison tudi pride v poštev z ozirom na velikost, je pa jaz ne bi dala ravno na vhod, ker se znajo ob slabem vremenu (ali tudi hudi suši) zalizati cvetni lističi in se potem cvetovi ne odpirajo do konca. |
Citiram: |
bobolino: seveda bo opora. Ja, ni ravno nujno, da so burbonke, le da zelo diši, pocvita, raste pol dneva v senci, in je pač lepa! |
1vrtnica je napisal/a: |
Bobolino, jaz sem dala na okvir pri vhodu Honorine de Brabant, Mme. Isaac Pereire in Lauriol de Barny. Honorine se krasno razrašča a žal pri pocvetanju ni med prvaki. Mme Isaac in Lauriol sta letos malo protestirali in se nista posebej trudili z razraščanjem, tako da ti ne ne morem pomagati z informacijami iz prve roke. Bi pa rada, da bi te tri tako prerasle okvir, da bi imela pri vhodu zeleno steno iz vrtnic. Nekoč... |
Citiram: |
bobolino: vrtnica, meni je že tvoja hiša, barva fasade, da ne govorim o okolici, zelo všeč. Vhod je pa itak nekaj posebnega, tako zavito prideš do njega in res si zasluži to zeleno steno! pa še pes je lep |
Citiram: |
1vrtnica: Bobolino, malo pretiravaš, je pa vseeno lepo prebrati. Laughing Vse naše 'posebnosti' nastajajo zato, ker moramo skriti ali odpraviti kako napako ali nelogičnost pri gradnji in potem pač poskušamo dodati kaj takega, da zadevo popravimo. Naša kuža nam je pa res v veselje Tako pozitivno deluje na nas, da se mi včasih že zdi, da bo prej ali slej začela še govoriti in postala polnopravni član družine. |
Citiram: |
1vrtnica: Jamain, nekje na forumu si napisala, da burbonke sovražijo škarje. Moja Variegata di Bologna je lani pognala nekaj cca 1m dolgih vej. Rada bi jo vzgojila v kar gost grm, stranske veje bi se naj prevešale tako kot v Kostanjevici. Mi svetuješ, da naj jih zdaj,ko jim je prvo leto, spomladi odrežem, da jih bo več in bo grm bolj gost, ali naj jih pustim? |
Jamain je napisal/a: |
Osebno jih vsekakor ne bi rezala. Sploh je mnenje strokovnjakov za burbonke (beri Proštovo), da jih prve tri leta pustiš pri miru (razen suhih, poškodovanih vej). Garantiram ti, da se bo sama iz tal zgostila že letos do septembra. Navadno cvetijo veliko v prvo (in tiste metrske veje bodo polne stranskih poganjkov s cvetovi, če jih pustiš pri miru), potem pa se bolj ali manj podajo v rašnjo. Variegate di Bologna nimam, ti pa lahko s slikami prikažem, kaj se je dogajalo z našo (praktično še neobrezano) Louise Odier od 2008, ko smo jo vsadili, do lani. nekaj tednov po vsaditvi, maja 2008 je imela dobesedeno tri vejice, visoke kakih 40 cm. Cvetela pa je že lepo. :grin: Leto za tem, maja 2009, je bila že takale. Po prvem cvetenju je prejšnje leto pognala iz tal več dolgih vej in na njih potem zacvetela tako: No, še eno leto zatem, maja 2010, je bila že prava krasotica. Na cvtočih slikah je težko videti, kako gosta in velika je, saj se pod težo cvetov veje zelo upogibajo in pomešajo med sabo, zato je tukaj ena zimska slika iz marca 2011: In še ena, slikana maja lani (2011), kjer se v bistvu vidi pol rastline, zadaj je še en velik del napleten v naravni lok proti pergoli, ki je viden na naslednji sliki. Mislim, da se vidi, kaj naredijo le tri leta. In to po mojem še sploh ni končna velikost, saj se rastlina še gosti - komaj čakam letošnji maj! :grin: |
1vrtnica je napisal/a: |
Počasi se pripravljam na spomladansko obrezovanje vrtnic in prebiram stare zapiske. Lani sem se spomladi udeležila obrezovanja burbonk v Kostanjevici in g.Prošt me je opozoril na razliko v rasti burbonk. Večina jih raste povešavo, kar pomeni, da se dolge veje naravno povesijo in nato poženejo krajše vejice s cvetovi po celotni dolžini dolgih osnovnih vej. Izjema bi naj bili Boule de Neige in Baron Gonella. Ti dve sta po rasti bolj podobni čajevkam, njuna rast je bolj navpična. Tudi obrezovanje bi naj bilo bolj podobno obrezovanju čajevk, torej precej na kratko. Moj Baron Gonella je dobro prestal svojo prvo zimo pri meni in zdaj sva seveda postavljena pred dejstvo, da bo potrebno vzeti v roke škarje. Ravno danes sem si ga spet ogledovala, pognal je nekaj kar dolgih vej, so pa še pretanke, da bi se videlo, kakšne rasti bo kasneje. Kakšne so izkušnje pri drugih? |
Poezija je napisal/a: |
Pred približno enim letom so bile burbonke posajene na stalno mesto. Največja Honorine de Brabant je pravi velikan (preko 20 vej). Velik gost grm, najdaljše veje nekaj manj kot 3m. Zraven je posajena Province Panachee, katera je približno za pol metra do meter manjša in tudi gost grm. Opora bo za njima - lesen plot, visok čez katerega se bosta prevešali. Pierre Oger je podobne rasti in višine kot Province P., torej zelo gost grm in nekje do 2 m visok. Madeleine de Vauzelles bolj vitka in nereazvejana, dve najdaljši veji nad 2m. Mme. Isaac Pereire tudi bolj ozka in bolj malo razvejana. Najdaljše veje do 2,5 m. Louise Odier najbolj vitek, najmanj vej, visok od 1,5 - 2m. Vsem še moram narediti opore. |
1vrtnica je napisal/a: |
Lepo je bilo tole prebrati. Vse naštete vrtnice pri Poeziji in Bažiki bi naj torej sodile v večinsko skupino povešavih. Tudi moja Honorine je ža kar mali orjak. Vzgajam jo kot plezalko na okvirju pri vhodu in če bo letošnji prirast tak, kot je bil lanski, bo svoje del okvirja letos prerastla. V samo treh letih! Ostale burbonke pri meni še niso tako razvejani gosti grmi, kot pišeš ti, Poezija. Izgleda, da se v toplem podnebju hitreje razkošatijo. Sem pa vesela, da si jih lahko privoščim. Bala sem se namreč, da ne bodo prestale naših zim in -20 C, ampak zaenkrat jim ni hudega. |
Jamain je napisal/a: |
Ups, Jamain je šele zdaj videla to temo, pardon. Najprej tole: prvi dve leti mi naših absolutno nismo obrezovali, razen kake mrtve vejice in podobno. Če so rastline bile sajene lani, jih jaz praktično ne bi rezala. Morda bi kaj minimalno prikrajšala, da ne štrli na vse strani (govorim ravno za Boule de Neige in Baron Gonella), in to je to. Je pa na splošno res, da rasteta zelo drugače. Moja Boule de Neige je imela prvo leto in pol malo oporico (palce, ka katero sem jo malo privezala, ker so bile veje še tanke), zdaj pa je samostoječ grm, ki ga kar precej obrežemo (ne ravno do tal, ampak res precej, na kakih 70 cm višine, s tem, da je na koncu sezone višji od mene). Baron Gonella pa je naš tudi še mlad (dve sezoni) in ga še nismo kaj dosti obrezovali. Veje so sicer še mehke in jih privezujem na oporo, ki je tam zraven tudi zaradi drugih. Pričakujem pa, da se bo ojačal, podobno kot Boule de Neige. |
Jamain je napisal/a: |
1vrtnica, pri nas se Baron Gonella lepo razvija, če bom uspela, ga bom šla te dni slikat zdaj, ko se vidi samo gole veje. Gosti se iz leta v leto, to jaz opažam pri vseh svojih burbonkah. Malce je treba biti potrpežljiv, pa gre. No, je pa res, da je pri nas sezona rasti daljša in imajo več časa. Garde-ja, pri nas je največji problem poletna suša, če boš tvojo Pereire malo zalila čez poletje, bo gotovo septembra kosmata, naša je šla gor kot raketa.Lahko izbrskam slike zaporednih let, pa pokažem, kako se je razvijala (razen če že kje nisem, sploh se ne spomnim več), če vaju zanima. Variegata di Bologna pa po besedah Prošta itak sodi med tiste toge burbonke (kot Boule de Neige) in je precej pokončne rasti. To, da bi upogibala stare veje, se res naj ne bi najbolje obneslo (in ti imaš žal dokaze v rokah, tako rekoč). Jaz bi mehke veje ukrivljala, a ne prenizko. Aja, gmasto malmaisonko imam tudi jaz, samo je v družbi z Baron Girod de l'Ain, ki jo malce stiska dol. je pa za dve sezoni staro rastlino prav čudovita. Vidiš jo lahko tudi pri nas. |
1vrtnica je napisal/a: |
Garden-ja, res imam grmasto varianto in diši fenomenalno. Slikce so pa že. http://rastline.mojforum.si/rastline-about3373-20.html Jamain, imaš še ti kakšne slike tvoje malmaisonke? |
Jamain je napisal/a: |
O, imam, imam. Prilepim kar tukaj (upam, da me ne bo Garden-ja kregala :P) Kot sem rekla, pri meni raste skupaj z Baron Girod de l'Ain. Barvno se ujemata krasno, kajne? Drugače pa ima na teh slikah rastlina dve leti (štejem od časa cepljenja dalje) in je lansko prvo cvetenje bilo že čisto prve dni maja. Slika ni najboljša, vidi pa se, da raste v gužvi... Eden od cvetov, ki so se popolnoma odprli. Bilo jih je kar nekaj, precej pa tudi poškodovanih, zalizanih ipd., kot se npr. vidi na spodnji sliki. Tako pa je cvetela v začetku julija. Cvetovi so bili majhni in so se odpirali s težavo zaradi vročine. Ampak je bila vseeno lepa, ne? |
1vrtnica je napisal/a: |
Jamain, so pri tvoji veje gibke, take za upogibanje, ali ne. Moja ima namreč precej toge veje. Garden-ja, zakaj misliš, da bi ji odgovarjala senca? Glede na to, kako zelo ne mara vlage, je po moje bolje, da ji sonce čimprej osuši cvetne liste. |
Jamain je napisal/a: |
1vrtnica, ja toge so, ni kaj upogibati. Pravi grmiček in popolnoma drugačna od plezave variante. Garden-ja, saj v bistvu je bleda, tisti cvet je bil izrazito roza, pa še fotoaparat ga je zajel še malo bolj roza od naravne. Glede lege pa se strinjam precej z 1vrtnico: raje na soncu, samo ob suši jo malo zalij, ker bo veliko lepše cvetela. Sploh so burbonke, ko cvetijo, zelo hvaležne za vsako kapljico vode, če je obdobje suho: površina izparevanja je tako neznansko velika, obilica cvetov pa taka, da rastlino kar pobira. Zelo se vidi tudi pri Mme Isaac Pereire, ki dobi čez dan na soncu prav mehke lističe, če ji malo ne pomagaš. |