Vzgoja podlag za cepljenje sadnih dreves
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 10774
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Vzgoja podlag za cepljenje sadnih dreves
(Prenos iz arhiva)
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Matija Rant, Kmetijske in rokodelske novice , leto 1880
List 7. Gospodarske skušnje. Nakaljevanje jabolčnih in hrusevih pesek. Približuje se pomlad in ž njo vred tudi setev pesek sadnega drevja. Vsakemu kolikor toliko izurjenemu sad-jerejeu je pa gotovo znano, da, ako se jabolčne in hru-ševe peške suhe sejejo in se tisto spomlad v zemlji dobro ne zmočijo (vlage ne navzamejo) in zmrznejo, je delo toliko kot zastonj , ker peške tisto leto ne zelenć in jih potem miši ali pa druge živali požro, ali pa tudi še celo segnijo. Kdor ima toraj kaj takega semena, ali ga naročenega prepozno dobi, ni še nič zamujenega, ker se temu z nakaljenjem lahko pomaga in se zaželeni vspeh doseže. Nakaljujejo se pa peške tako-le: Suho seme se 24 do 48 ur v vodi namaka; potem se voda odcedi, peške se denejo v majhen žakljiček (dobro služi v to kak star, še ne raztrgan žep) in se se žakljičem vred za kak poldrugi decimeter globoko na solčnem kraji (najbolje ob kakem zi$u) v rahlo zemljo zakopljejo. Ako seme prestaro Stik pa sprideno ni in imajo klice še ----- 50 ___ moč življenja v sebi, bo v 4—5 tednih, ako je pa dobro toplo, še poprej se razpokalo in kaliti začelo* Ko so se tako peške nakalile , se varno iz žakljička v kako skledo stresejo in nekoliko s pepelom pomešajo (kar dobro kebrove črve „ogrce" od mladih koreninic odganja), potem se v gredico, za setev pripravljeno, v jamice, po 3 do 5 centri metrov globoke, vrstoma vsejejo. Ta poskušnja se mi je lansko leto, ko je bilo vedno o pravem času za setev pesek premokro, in sem jih nekoliko zadnje dni aprila, a nekoliko pa še le meseca maja vsej al, prav dobro obnesla. Matija Rant, narodni učitelj
---------
206 Nabirajmo sadnega in gozdnega drevja seme! Cas za nabiranje drevesnega semena je tu. Prične naj se s koščicami nepožlahnenih češenj (češnjevih divjakov), katere so v nekaterih krajih domovine naše uže zrele, v drugih dozorevajo, a v še druzih bode se to še le prihodnji mesec zgodilo. Ko-ščice od pitanih ali žlahnih Češnjevih sadežev za seme — sejanje — ne ugajajo, ker imajo preveč vodena, a premalo škrobnata jedrca, od katerih jih komaj 1 do 5 izmed 100 ozeleni, med tem, ko divjakinih najmanj 90 odstotkov kali in raste, ako je bilo seme dobro dozo-reto in potem nepokvarjeno. Nabira naj se pa tudi seme drugega kosteničnega sadja — marelic, breskev, češpelj itd., kadar ti sadeži dozorijo po krajih, kjer se nahajajo. Peškinastega sadja seme je deloma od pitanih sadežev mimo češenj dosti bolje — toraj, kedar hruške in jabolka dozore, naj se peske posebno marljivo spravljajo; a od jabolčnih in hruševih odrašČenih divjakov, kakoršnih se po nekaterih krajih domovine na pašnikih in cel6 gozdih dosti nahaja, bi se pa ne smela nobena peška izgubiti, kajti iz teh pridelujejo se najlepši, najkrepkejši in boljši divjaki. Zreli sadeži naj se otresejo v jeseni, skrhljajo, peške odberejo, a krhlji pa pustć, da segnijejo (posebno les-nikovi), kateri dajo potem izvrstni kis (jesih). Kodar so gozdi, nabira naj se nad vse marljivo tudi seme gozdnega drevja —lipovo, hrastovo, bukovo, gabrovo, javo rj evo, jesenovo, smere-kovo, hoj evo, mecesnovo in drugo, kedar za to pravi čas pride. In — tu ima ljudska šola za povzdigo domače sadjereje in gozdarstva prevažno nalogo izvršiti. Vsak učitelj dolžan je mladino po celi domovini spodbujati, da gozdnega in sadnega drevja seme marljivo nabira, ga v šolo nosi, kjer ga učitelj skrbno shranjuje in pred poškodbo obvaruje. Tako bode postala vsaka šola po domovini mala založnica raznega drevesnega semena; šola šoli bode mogla v tem obziru na roko iti s zame-njavanjem sadnega za gozdno in gozdnega za sadno drevesno seme. V vsaki občini napravi si potem lahko vsak učitelj malo sadno in gozdno drevesnico v spodbudo vsem občinarjem — osobito šolski mladini — ali na šolskem vrtu, če pa tega ni, pa na pripravnem zemljišči kakega bolj zavedenega in napredovalnega posestnika šolskega kraja, za kar bode v lastno korist vsakdo — le deloma zaveden kmetovalec mali teritorijček z veseljem prepustil. Tako spodbujeni po marljivem učitelju pričeli bodo ga kmalu občinarji v tem podvzetji brez izjeme — dejansko podučeni — posnemati. Odra-ščena šolska mladina nabirala bode vselej o pravem času sadnega in gozdnega drevja seme , napravljala z pomočjo, ali pa vsaj dovoljenjem starišev domače sadne in gozdne drevesnice blizo svojih stanovanj , ter prirejala si dobrih divjakov za sadne vrte , a gozdnih dre-vesec vsake baze pa za pogozdovanje goličav svojega domačega posestva. In — kedar bi se to zgodilo, kar more se pa pri dobri volji za napredek vnetih učiteljev, ako hočejo vzajemno postopati, v malo letih izvršiti, bode še le pogozdovanje kraševin (posebno na Notranjskem) se v pravi tir spraviti in z vspehom nadaljevati moglo. Toraj, gospodje mili sobratje drage domovine, urno na noge! Ne držimo malomarno križema rok, temveč porabimo vse svoje duševne in telesne moči tudi v tem obziru brez odloga v prid in blagor naše ožje očetnjave. Obožano ljudstvo bode nam enkrat gotovo hvaležno. Nas je precejšnje število , in vsi skupaj vzajemno in složno moremo iu moramo tudi prav veliko neprecenljivega z malim trudom v povedanem obziru storiti. Da ste mi zdravi! Bog! Prem 27. junija. Matija Rant, narodni učitelj.b]Sejanci divje jablane kot podlaga[/b]
Takole sem danes preveril semena lesnike oz. divje jablane (Malus silvestris) - naj bi bila po različnih virih najboljša podlaga, na katero cepimo žlahtne sorte jablan (rezultat so dolgoživa, močna in bujna drevesa).
Lesnika je zelo močno in bujno drevo, odporna na škodljivce in bolezni.
V začetku decembra sem šel pod staro lesniko in s tal nabral najlepše plodove, doma sem jih skrbno izkoščičil in semena posejal v korito.
Malo sem pobrskal danes, vsa semena so v dobrem stanju, nekatera pa že kalijo.
e knjiga Praktični sadjar
http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2497_praktsadar/kut_97_004.htm
Sejanci hruške drobnice za podlago
Danes sem sejal v posodo zunaj pod napušč predhodno naravno stratificirano seme hruške drobnice.
Seme sem dobil po pošti od pep-a z dodanim pismom:
"Pošiljam ti par semen, ki sem jih še našel pod drevesom.
Jaz imam že par let tri različne sorte cepljene na to hruško in dobro rodi."
Pep, hvala ti!
Semena so res lepa in komaj čakam na sadike.
---
V obeh primerih sem substrat naredil po občutku in dal vsaj 15cm globine na osnovi listavke, notri pa je tudi vermikulit, vermikompost, krtine in malo kamene moke.
Po količini si seldijo takole - listavka, krtine, vermikompost, vermikulit, kamena moka.
Zdaj čakam na sadike, ki jih bom presadil na namensko gredo s čim več sonca in dobro zemljo.Nazadnje urejal/a zuf 21 Feb 2014 18:40; skupaj popravljeno 2 krat
List 7. Gospodarske skušnje. Nakaljevanje jabolčnih in hrusevih pesek. Približuje se pomlad in ž njo vred tudi setev pesek sadnega drevja. Vsakemu kolikor toliko izurjenemu sad-jerejeu je pa gotovo znano, da, ako se jabolčne in hru-ševe peške suhe sejejo in se tisto spomlad v zemlji dobro ne zmočijo (vlage ne navzamejo) in zmrznejo, je delo toliko kot zastonj , ker peške tisto leto ne zelenć in jih potem miši ali pa druge živali požro, ali pa tudi še celo segnijo. Kdor ima toraj kaj takega semena, ali ga naročenega prepozno dobi, ni še nič zamujenega, ker se temu z nakaljenjem lahko pomaga in se zaželeni vspeh doseže. Nakaljujejo se pa peške tako-le: Suho seme se 24 do 48 ur v vodi namaka; potem se voda odcedi, peške se denejo v majhen žakljiček (dobro služi v to kak star, še ne raztrgan žep) in se se žakljičem vred za kak poldrugi decimeter globoko na solčnem kraji (najbolje ob kakem zi$u) v rahlo zemljo zakopljejo. Ako seme prestaro Stik pa sprideno ni in imajo klice še ----- 50 ___ moč življenja v sebi, bo v 4—5 tednih, ako je pa dobro toplo, še poprej se razpokalo in kaliti začelo* Ko so se tako peške nakalile , se varno iz žakljička v kako skledo stresejo in nekoliko s pepelom pomešajo (kar dobro kebrove črve „ogrce" od mladih koreninic odganja), potem se v gredico, za setev pripravljeno, v jamice, po 3 do 5 centri metrov globoke, vrstoma vsejejo. Ta poskušnja se mi je lansko leto, ko je bilo vedno o pravem času za setev pesek premokro, in sem jih nekoliko zadnje dni aprila, a nekoliko pa še le meseca maja vsej al, prav dobro obnesla. Matija Rant, narodni učitelj
---------
206 Nabirajmo sadnega in gozdnega drevja seme! Cas za nabiranje drevesnega semena je tu. Prične naj se s koščicami nepožlahnenih češenj (češnjevih divjakov), katere so v nekaterih krajih domovine naše uže zrele, v drugih dozorevajo, a v še druzih bode se to še le prihodnji mesec zgodilo. Ko-ščice od pitanih ali žlahnih Češnjevih sadežev za seme — sejanje — ne ugajajo, ker imajo preveč vodena, a premalo škrobnata jedrca, od katerih jih komaj 1 do 5 izmed 100 ozeleni, med tem, ko divjakinih najmanj 90 odstotkov kali in raste, ako je bilo seme dobro dozo-reto in potem nepokvarjeno. Nabira naj se pa tudi seme drugega kosteničnega sadja — marelic, breskev, češpelj itd., kadar ti sadeži dozorijo po krajih, kjer se nahajajo. Peškinastega sadja seme je deloma od pitanih sadežev mimo češenj dosti bolje — toraj, kedar hruške in jabolka dozore, naj se peske posebno marljivo spravljajo; a od jabolčnih in hruševih odrašČenih divjakov, kakoršnih se po nekaterih krajih domovine na pašnikih in cel6 gozdih dosti nahaja, bi se pa ne smela nobena peška izgubiti, kajti iz teh pridelujejo se najlepši, najkrepkejši in boljši divjaki. Zreli sadeži naj se otresejo v jeseni, skrhljajo, peške odberejo, a krhlji pa pustć, da segnijejo (posebno les-nikovi), kateri dajo potem izvrstni kis (jesih). Kodar so gozdi, nabira naj se nad vse marljivo tudi seme gozdnega drevja —lipovo, hrastovo, bukovo, gabrovo, javo rj evo, jesenovo, smere-kovo, hoj evo, mecesnovo in drugo, kedar za to pravi čas pride. In — tu ima ljudska šola za povzdigo domače sadjereje in gozdarstva prevažno nalogo izvršiti. Vsak učitelj dolžan je mladino po celi domovini spodbujati, da gozdnega in sadnega drevja seme marljivo nabira, ga v šolo nosi, kjer ga učitelj skrbno shranjuje in pred poškodbo obvaruje. Tako bode postala vsaka šola po domovini mala založnica raznega drevesnega semena; šola šoli bode mogla v tem obziru na roko iti s zame-njavanjem sadnega za gozdno in gozdnega za sadno drevesno seme. V vsaki občini napravi si potem lahko vsak učitelj malo sadno in gozdno drevesnico v spodbudo vsem občinarjem — osobito šolski mladini — ali na šolskem vrtu, če pa tega ni, pa na pripravnem zemljišči kakega bolj zavedenega in napredovalnega posestnika šolskega kraja, za kar bode v lastno korist vsakdo — le deloma zaveden kmetovalec mali teritorijček z veseljem prepustil. Tako spodbujeni po marljivem učitelju pričeli bodo ga kmalu občinarji v tem podvzetji brez izjeme — dejansko podučeni — posnemati. Odra-ščena šolska mladina nabirala bode vselej o pravem času sadnega in gozdnega drevja seme , napravljala z pomočjo, ali pa vsaj dovoljenjem starišev domače sadne in gozdne drevesnice blizo svojih stanovanj , ter prirejala si dobrih divjakov za sadne vrte , a gozdnih dre-vesec vsake baze pa za pogozdovanje goličav svojega domačega posestva. In — kedar bi se to zgodilo, kar more se pa pri dobri volji za napredek vnetih učiteljev, ako hočejo vzajemno postopati, v malo letih izvršiti, bode še le pogozdovanje kraševin (posebno na Notranjskem) se v pravi tir spraviti in z vspehom nadaljevati moglo. Toraj, gospodje mili sobratje drage domovine, urno na noge! Ne držimo malomarno križema rok, temveč porabimo vse svoje duševne in telesne moči tudi v tem obziru brez odloga v prid in blagor naše ožje očetnjave. Obožano ljudstvo bode nam enkrat gotovo hvaležno. Nas je precejšnje število , in vsi skupaj vzajemno in složno moremo iu moramo tudi prav veliko neprecenljivega z malim trudom v povedanem obziru storiti. Da ste mi zdravi! Bog! Prem 27. junija. Matija Rant, narodni učitelj.b]Sejanci divje jablane kot podlaga[/b]
Takole sem danes preveril semena lesnike oz. divje jablane (Malus silvestris) - naj bi bila po različnih virih najboljša podlaga, na katero cepimo žlahtne sorte jablan (rezultat so dolgoživa, močna in bujna drevesa).
Lesnika je zelo močno in bujno drevo, odporna na škodljivce in bolezni.
V začetku decembra sem šel pod staro lesniko in s tal nabral najlepše plodove, doma sem jih skrbno izkoščičil in semena posejal v korito.
Malo sem pobrskal danes, vsa semena so v dobrem stanju, nekatera pa že kalijo.
e knjiga Praktični sadjar
http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2497_praktsadar/kut_97_004.htm
Sejanci hruške drobnice za podlago
Danes sem sejal v posodo zunaj pod napušč predhodno naravno stratificirano seme hruške drobnice.
Seme sem dobil po pošti od pep-a z dodanim pismom:
"Pošiljam ti par semen, ki sem jih še našel pod drevesom.
Jaz imam že par let tri različne sorte cepljene na to hruško in dobro rodi."
Pep, hvala ti!
Semena so res lepa in komaj čakam na sadike.
---
V obeh primerih sem substrat naredil po občutku in dal vsaj 15cm globine na osnovi listavke, notri pa je tudi vermikulit, vermikompost, krtine in malo kamene moke.
Po količini si seldijo takole - listavka, krtine, vermikompost, vermikulit, kamena moka.
Zdaj čakam na sadike, ki jih bom presadil na namensko gredo s čim več sonca in dobro zemljo.Nazadnje urejal/a zuf 21 Feb 2014 18:40; skupaj popravljeno 2 krat
-
Optimist
- Prispevkov: 1263
- Pridružen: Če Jun 13, 2013 2:00 am
Jaz sem izbral isti "materjal" kot Zuf le razkoščičil jih nisem. Pustil sem jih v vrečki na vrtu, kjer jih je prekuhalo in so začela gniti. Tedaj sem jih razprostrl po zato pripravljeni gredi in jih prekril s plastjo zemlje. Sem pa eno posviral! Namreč na gredo sem prej nasul dve kanti fermentiranih ostankov iz organka in čezenj kakih 5-6 cm zemlje. To je po poznejšem listanju v organko temi po vsej verjetnosti pretenka plast zemlje in zna biti da bo negativno vplivalo na semena....._________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
-
muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17579
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
Optimist, mogoče pa ne.
Če semena niso prišla v stik s fermentirano vsebino organka, bo le-ta razpadla veliko prej, kot bodo korenine semen presegle globino 5 cm. V glavnem gre za to, da mikroorganizmi ne pomalicajo še koreninic. Če pa so semena posejana direktno na to vsebino, bi znali pohrustati še njih.
Če semena niso prišla v stik s fermentirano vsebino organka, bo le-ta razpadla veliko prej, kot bodo korenine semen presegle globino 5 cm. V glavnem gre za to, da mikroorganizmi ne pomalicajo še koreninic. Če pa so semena posejana direktno na to vsebino, bi znali pohrustati še njih.
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Jaz pa mislim, da bodo korenine kaj hitro zrasle vsaj 10cm, še predno rastlina ob pravi priložnosti pokuka na plan.
To je pri drevesih prej pravilo, kot izjema.
To sem prvič videl pri setvi rožičevca v globok lonček.
Seme je vzklilo in hitro pognalo glavno korenino dolgo 20cm+, nadzemne rasti pa še nikjer.
V glavnem, edino vprašanje je zdaj, ali bo aktivnost mikroorganizmov skurila korenine ali ne.
Njihova aktivnost na nepredelanih odpadkih sproži vročino in procese, ki niso primerni za korenine.
Vprašanje časa je v bistvu, kdaj bodo semena kalila in kako hitro se bodo odpadki predelali.
Če si odpadke dobro premešal z zemljo bo najbrž vredu.
To je pri drevesih prej pravilo, kot izjema.
To sem prvič videl pri setvi rožičevca v globok lonček.
Seme je vzklilo in hitro pognalo glavno korenino dolgo 20cm+, nadzemne rasti pa še nikjer.
V glavnem, edino vprašanje je zdaj, ali bo aktivnost mikroorganizmov skurila korenine ali ne.
Njihova aktivnost na nepredelanih odpadkih sproži vročino in procese, ki niso primerni za korenine.
Vprašanje časa je v bistvu, kdaj bodo semena kalila in kako hitro se bodo odpadki predelali.
Če si odpadke dobro premešal z zemljo bo najbrž vredu.
-
Optimist
- Prispevkov: 1263
- Pridružen: Če Jun 13, 2013 2:00 am
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Ja, glede na prvo sliko v tej temi, je podobno.
Zagotovo ne poženejo tako globoko, zagotovo bodo pa pognale vsaj 10cm (odgovor na dilemo Optimista).
Poleg tega sem vsako leto do zdaj opazoval nakaljena semena češenj pod našo črnico in je bila podobna situacija, rastlina še vedno na varnem v semenski lupini, koreninica pa veselo na delo.
Pri rožičevih krajih je suša, pri nam pa mraz vpliva na podobno obnašanje.
Rastline ne pridejo na plano zaradi mraza, medtem, ko korenine že veselo ženejo v "globine".
Pač en od razlogov.
Zagotovo ne poženejo tako globoko, zagotovo bodo pa pognale vsaj 10cm (odgovor na dilemo Optimista).
Poleg tega sem vsako leto do zdaj opazoval nakaljena semena češenj pod našo črnico in je bila podobna situacija, rastlina še vedno na varnem v semenski lupini, koreninica pa veselo na delo.
Pri rožičevih krajih je suša, pri nam pa mraz vpliva na podobno obnašanje.
Rastline ne pridejo na plano zaradi mraza, medtem, ko korenine že veselo ženejo v "globine".
Pač en od razlogov.