Damaščanke
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Izlet med antične vrtnice nadaljujem z damaščankami.
Tudi damaščanka je izredno stara vrtnica. Raziskovalci pravijo, da so Roso damasceno v Sredozemlju gojili že v predkrščanskem obdobju. Verjetno je to roža s polnjenim cvetom, o kateri pišejo grški in rimski pisatelji in pesniki. Bil naj bi Vergil, ki je prvi opisal Roso damasceno bifero.
Verjetno so bili ravno Rimljani tisti, ki so vrtnico prenesli proti severu, v svoje province, današnjo Španijo, Francijo in Nemčijo. Kasneje se sled za njo do 16. stoletja izgubi. O njej spet poročajo okoli leta 1500 iz Italije in Francije, kasneje pa še iz Anglije in Španije.
Ime je dobila po Damasku, mestu, kjer je vrtnica dobila svoj prvi zgodovinski pečat, ki ji je ostal še dandanes - damaščanka je vrtnica, iz katere pridobivajo dragoceno rožno olje.
Botanično gledano poznamo dve vrsti damaščanske vrtnice. Prva, ki cveti samo enkrat (spomladi), in je verjetno spontani križanec galske vrtnice in Rose Phoenicie, in jesenske damaščanke, ki cvetijo dvakrat letno, in so verjetno posledica križanja med galsko vrtnico in muškatno vrtnico vendar je jesenko pocvitanje revno in daleč od tega kar dandanes pojmujemo pod dvakrat cvetočo vrtnico.
Damaščanke tvorijo pokončne grme z višino od metra do slabih dveh metrov. Grmi so lahko nekoliko prevesni vendar še vedno pokončni ali pa skoraj navpično rastoči. Visoke grme moramo ob cvetenju ograditi ali podpreti, da se ne prevesijo pod težo cvetov.
Listi so robustni in kosmati, nekoliko večji od listov galske vrtnice, sivo zelene barve. Če so listi galske vrtnice dišeči, so listi damaščanke zelo dišeči. Spomladi, ko začnejo poganjati, se rezek, smolnat vonj širi daleč v okolico grede. Če vprašate mene, je vonj listov še veliko bolj privlačen kot vonj cvetov.
Veje so trnate, bodice nemalokrat obkrožajo celoten obod stebla.
Popki so večji od popkov galskih vrtnic in nekoliko bolj obraščeni z zelenim "ovratnikom" (nisem botanik in sem pozabila, kako se imenujejo zeleni lističi, ki obkrožajo popek
), ki ima močan vonj.Cvetovi starih hibridov so večinoma bolj ploščati medtem ko so cvetovi novejših hibridov dvojni ali štiridelni ali celo nekoliko čašasti. Barve segajo od popolnoma bele do nežno roza odtenkov pa vse do temnejših rožnatih barv, obstajajo tudi večbarvne sorte.
Damaščanke cvetijo zelo dolgo saj se njeni cvetovi odpirajo postopoma in ostajajo na rastlini zelo dolgo časa. Cvetovi so močno dišeči vendar, za pojme, za odtenek manj od cvetov galske vrtnice.
Odporna je na bolezni in precej nezahtevna glede terena vendar se ob zanemarjanju rada pretegne in ogoli.
Damaščanka je še redkejša od galske vrtnice saj se je danes ohranilo le nekaj sort. Ostala je predvsem zaradi svoje "industrijske" pomembnosti saj je edina vrtnica, iz katere z destilacijo pridobivajo rožno olje, osnovo za parfume. Za kilogram olja potrebujejo več kot tri tone rožnih listov. Po proizvodnji rožnega olja je najbolj znana Bolgarija, področje, kjer se vse skupaj odvija, pa je dobilo ime prav po sorti damaščanske vrtnice, ki jo uporabljajo za destilacijo - Kazanlink (Rosa damascena tringitipetala ali Rose of Kazanlink).
Iz zgodovine sta zanimivi najmanj dve zgodbi o damaščankah.
Prva je zgodba o sorti Omar Khayyam, ki naj bi jo vzgojili iz semena vrtnice, ki so jo našli na grobu znanega perzijskega filozofa in pesnika.
Druga, še bolj znana zgodba, je zgodba o sorti York and Lancaster, vrtnici, znani po zgodbi o vojni dveh vrtnic. Grba ene in druge plemiške družine sta predstavljala dve vrtnici, Lancastrov rdečo, Yorkov pa belo vrtnico. Vrtnica simbolično združuje obe družini saj so cvetovi iste rastline, vsak drugačen od drugega, ali rožnati ali beli ali pa dvobarvni.
Slike grmov damaščank in posameznih cvetov pa naslednjič.
Do "naslednjič" je preteklo kar nekaj vode. Dobesedno, saj pri nas dežuje že ves teden. Pravkar sem bila malo po svojem rožniku in damaščanke imajo spet svoj tipičen, smolnato rožni vonj. Od cvetenja je že mesec dni, ob specifični kombinaciji vlage in toplote tako močno diši listje.
Takole pa je bilo:
La Ville de Bruxelles
Lepo oblikovan grm z velikimi, močno roza dišečimi cvetovi, pravilne štiridelne oblike. Zeleno očesce se lepo vidi šele ko se cvet razpre. Cvetje se odpre naenkrat, grm je najmanj dva tedna tak, da dih jemlje.
Mme. Hardy
Poznavalci pravijo, da je to najlepša bela roža kar jih je kdaj bilo. Grm je pokončno raščoč, listje posebno temno zelene barve, nekoliko bolj rustikalno od drugih damaščank, cvetovi pa nekoliko manjši vendar nabito polni snežno belih cvetnih lističev, zbranih v perfektno štiridelno obliko s takoj lepo vidnim zelenim očescem.
Leda
Meni najljubša damaščanka. Manjši beli, včasih porcelansko roza navdahnjeni cvetovi, z nekoliko razmršenimi cvetnimi lističi, vsak drugačen od drugega saj so robovi cvetov obarvani v češnjevo rdeči barvi. Popki so češnjevo rdeči in na rastini izstopajo še bolj kot cvetovi. Cvetenje zelo dolgo saj se popki odpirajo drug za drugim, grm ni nikoli v polnem cvetju. Ne mara vlage, v vlagi se popki zaližejo.
| Citiram: |
| Članica sprašuje, kako je z obrezovanjem Lede, če dlje časa pocvita. Se vse vrtnice obrezuje enako, ko odcvetijo? |
Jaz na vsakih nekaj dni odtrgam odcvetele popke, ko pa je odcvetel ves šopek na določeni veji pa odrežem. Pri damaščankah niti ni bistveno do kje, ker so samo enkrat cvetoče. Se pa damaščanke obrezuje po cvetenju, spomladi se jih samo malo uredi.
Vrtnice se obrezuje različno glede na to, v kateri razred vrtnica spada. Pri večkrat cvetočih se šteje navzdol od cveta tako kot si zapisala ali pa se pogleda, kje je viden zdrav brst.
Tole sliko šopka cvetja Mme. Hardy sem danes našla na netu pa nisem mogla mimo:
| Citiram: |
| rene: Tudi jaz sem se že zaljubila v Mme.Hardy po vseh slikah ki si jih poslala Garden-ja, tako da ob jesenskem naročilu ne bom mogla mimo nje. Očitno bom tudi jaz mogla malo več posegati po fotoaparatu, ker tisto v spominu je res samo zame. Eno vprašanje - a tudi ti uporabljaš svoje damaščanke za cvetlične šopke in če, kako se obnašajo v njih? |
Ne, svojih vrtnic ne režem za šopke, mi jih je škoda Very Happy pa še nekega primernega mesta v hiši nimam zanje. Sem pa danes naredila šopek z angležinjo A. Darby za na pokopališče in je bil prav lep, bom jutri zalepila sliko na ustrezno temo.
Mme. Hardy je res lepa vrtnica, škoda, ker ne pocvita vsaj v jeseni.
| ahileja je napisal/a: |
| Prejšni teden sem bila v Ljubljani v Tivoliju zraven čolnarne, kjer je urejen prostor za vrtnice. Kar nekaj jih še cveti in mislim, da so kakšne prav antične vrtnice. Seveda pa me zanima, če se jih lahko prepozna. Sedaj ko sem gledala fotografije tu so mi vse več ali manj podobne. Alba in Damaščanke... Mogoč so še najbolje ločijo mahovne, vse ostalo pa je enako lepo. Garden-ja, jih ločiš ti? Popeljala si nas v svet vrtnic in po tvoji zaslugi urejam gradivo zase, gledam, gledam in se zaljubljam. |
Škoda, da nisi kaj poslikala. Pogrešam teme s fotografijami vrtnic iz različnih rožnikov in parkov.
V bistvu je razločevanje znotraj antičnih vrtnic lažje kot ločevanje znotraj modernih kjer si še strokovnjaki niso edini, če je katera od sort floribunda ali polianta ali grandiflora ali kaj četrtega zato pri klasifikaciji vlada ne bom rekla zmeda ampak neskladnost.
Pri antičnih vrtnicah najprej ločujemo tiste, ki so obstajale pred križanjem z bengalkami, in tiste, ki so bile ustvarjene kasneje in imajo kri bengalk. Razločevanje med njimi je enostavno saj so vrtnice, ki so bile križane z bengalkami, izgubile tipično grobo listje, mladi poganjki pa so rdečkasti. Kaj več o tem bom napisala, ko bom opisala bengalke.
Razločevanje znotraj predbengalskimi antičnimi vrtnicami pa je malo bolj zapleteno le med galkami in damaščankami, tukaj tudi sama uspem večinoma le po imenu saj je način rasti in listje zelo podobno. Za galke so značilne morda cvetovi močnih barv tako da če je cvet močno rožnat ali celo vijoličen, je verjetno galka. Damaščanke in galke lahko na videz zamenjamo s portlandkami vendar če pogledamo pobližje so portlandtke praktično brez cvetnih pecljev, grmi pa so manjši in bolj pokončni.
Mahovne so, kot si sama pravilno ugotovila, lahko razločljive zaradi mahovnega poprha popkov, ponekod tudi vej. Albe ločimo od drugih po bolj sivkastem listju pa tudi rast je večinoma pokončna, grmi pa višji. Stolistnice imajo cvet, ki je nabit, praviloma so svetlejših barv, tudi njihova rast je višja od galk in damaščank.
Po naših vrtovih, samostanskih vrtovih, morda vrtovih starih graščin in verjetno tudi pokopališčih je prav zagotovo še precej antičnih vrtnic, le vemo ne zanje. Pred kakim tednom sem se sprehajala po vasi, v kateri sta živela moj nono in nona in na nekem vrtu sem videla dve portlandki. Prepričana sem, da lastniki zanju ne vedo, sta "samo vrtnici". Škoda, res škoda.
Tudi naš formaš, se mi zdi, da franc, je zapisal, da ima doma "lekarniško vrtnico" in verjetno ne ve, da je to galska vrtnica.
Mislim, da bom v naslednjih letih kar pogosto brskala po starih zaraslih parkih.
Gloire de Guilan, spet ena sama samcata sadika. Poglejte, kako se je razširila v vse smeri:
| Citiram: |
| bobolino: Garden-ja, ali se te vrste vrtnic izraščajo preko koreninskega sistema, ali je tako razraščen je nadzemni del? če preko korenin, kako globoko jo omejiti? Glede širine, misliš, da je dovolj npr. 50cm? praviš, da se po vsakem cvetenju odrežejo veje, je dovolj te tri liste, ali se poreže nižje proti tlom? vem, da je skoraj bogokletno, ampak ali lahko mogoče razraščanje omejiš, da režeš zunanje veje, in tako oblikuješ? |
Ko sadika izrašča iz koreninskega sistema, potem se nova veja pojavi par dm od same sadike, lahko tudi meter stran. To nima nobene veze z zunanjimi vejami.
Meni damaščanke ne izraščajo zelo izrazito, samo Leda je naredila en tak poganjek in ta čaka katrinco.
Obrezuješ jih pa lahko tako kot ti je ljubo.
| Citiram: |
| bobolino: med manjšimi sem našla Jacques Cartier, ki je že doma, in Rose de rescht, ki jo imam namen naročiti spomladi. Je še kaka mala med njimi? |
