Stran 1 od 4
Zalistniki, število vrhov, determinantne sorte...
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: Pe Apr 18, 2014 2:44 pm
Napisal/-a Oldi
Na zalistnike sem čisto pozabil, malo sem si pa narobe razlagal pojem determinantni. Posledica so paradajzi na spodnji sliki, leva velikana Indigo Rose (levi 68cm), desni Albertovske Žlute
Levo Indigo Rose iz prve slike, desno ena druga viola sorta, ki sem jo dobil iz ZDA, stoji na kanglji od levega:-)
Kako človek ve kateri je determinantni oziroma katerim odstranjevati zalistnike. Po temle sodeč determinantni nehajo rasti v višino, ko se na vrhu pojavijo prvi plodovi. Imam 3 balkonske, za 2 mi je jasno, sta nizka in z bujnimi zalistniki, tu ni kaj za trgat, hujši je Golden Currant, ki je veliko bolj podoben navadnim, poganjki sploh niso tako bujni, a jih vseeno pustim ??
Kaj storiti s takimi grozno velikimi poganjki kot sta na spodnji sliki? Gre skorajda za dva enako velika vrhova, takšne smo prejšnja leta puščali in če se prav spomnim, so obrodili.Nazadnje urejal/a Oldi 23 Apr 2014 11:36; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Sr Apr 23, 2014 1:29 pm
Napisal/-a Oldi
Ker me nihče ne šmirglja 
sem šel bolj temeljito iskat po forumi in našel tole od Plamenke
| Citiram: |
Češnjevcem naj bi se pustilo 4 vrhove, večjim paradižnikom pa enega ali dva. Jaz pustim več vrhov, pa potrgam več listov, da je bolj zračno. Imam več pridelka.
Kimberly še nisem imela. Je nedeterminanten, torej se ga obtrguje. Determinantne, grmičaste pa se pusti pri miru. |
Objavljeno: Če Apr 24, 2014 12:11 am
Napisal/-a sqjam
Sprašuješ kako vedeti katera rastlina je determinantna in katera indeterminantna?
Poiščeš informacijo o sorti na internetu.
Enostavno kot pasulj
Objavljeno: Če Apr 24, 2014 3:43 am
Napisal/-a Oldi
Glede determinantnosti že veliko vem, celo to, da se z enim cvetom lahko determinantnost spremeni.
Ne vem pa kaj z dodatnimi vrhovi?
Objavljeno: Če Apr 24, 2014 8:57 am
Napisal/-a labia
hja, kolikor sem jaz opazoval različne sorte gre pri pojmih determiniran in nedeterminiran za precej raztegljiv pojem.
V bistvu ne gre za dve izrazito ločeni skupini, ki se bistveno razlikujeta v rasti z jasno ločnico-razliko med njimi. So tudi sorte, ki so nekje vmes.
V bistvu gre bolj za naš opis.
Lahko bi rekli: eni so bolj majhni, eni pa so višji, ali pa eni nastavijo tri ali 4 etaže socvetja in potem ne nastavljajo novih cvetov, druga skupina pa neprestano raste in nastavlja nove etaže in ves čas nove cvetove-tudi v jeseni.
Glede obtrgovanja je tudi vse bolj tako tako. Če je svetlobe dovolj in so rastline dovolj narazen in je rast zračna lahko puščamo tudi zalistnike, Še posebno če želiimo več plodov.
Spet odvisno od sorte. Tista, ki itak bolj rodi je tako početje neumnost. Pri tistih, ki pa imajo ali se oplodi manj cvetov pa pustimo kakšno dodatno vejo, da nimamo samo-recimo- 4 ploda na rastlini.
Tako, da je vsa zadeva bolj prepuščena gojitelju, kaj si želi in kaj rastlina v določenih pogojih zmore.
Nekateri gojitelji tudi nedeterminiranim paradižnikom potrgajo (proti jeseni-pozno poleti) poleg zalistnikov tudi kar celoten vrh. Razlog je, da se vsa hrana usmeri v spodnje plodove in rastlina po nepotrebnem ne nastavlja novih cvetov in plodov, ki ne bodo uspeli dozoreti.
Če nimamo dovolj izkušenj s posamezno sorto ( jo še nepoznamo) je res najbolj poiskati info na internetu, čeprav se tudi tam najde diametralno nasprotne informacije. Zato ni enoznačnega odgovora za nekatere sorte, za druge, ki so bolj določljive pa je lažje.
Objavljeno: Če Apr 24, 2014 11:59 am
Napisal/-a Ivčk
Obrodijo prav vsi poganjki, ki jih pustiš, tako pri determinantnih kot pri indeterminantnih sortah.
Glaven razlog za obrezovanje oz. odstranjevanje zalistnikov je v ohranjanju zdravja rastline.
Več kot je zalistnikov, bolj je rastlina gosta in manj pretoka zraka je med samimi poganjki, kar je v vlažnem, meglenem vremenu (od sredine poletja naprej) velik problem, saj so visoka temperatura in vlaga znotraj same rastline najpomembnejši dejavnik za razvoj bolezni.
Zato se redčenje poganjkov priporoča sproti, dokler so le ti še majhni. S tem ohranjamo zračnost rastline, pomagamo ji, da se v vlažnem vremenu hitreje posuši, pa tudi preprečimo preveliko izčrpavanje rastline zaradi prevelike obilice plodov, ki bi jih morala prehranjevati. Plodovi posledično zorijo prej in so večji in kakovostnejši, potreba po dohranjevanju rastline z umetnimi gnojili pa je minimalna...
...
Zgodaj v razvoju rastline še ne moremo z gotovostjo trditi, če je katera sorta determinantna ali visoka, ker rastline šele nastavljajo prve cvetove. Nekatere rastline izgledajo kot determinantne, kasneje pa začno poganjati na novo in precej v višino.
Pri balkončkarjih je zadeva več kot očitna ravno zaradi njihovih stranskih poganjkov, ki so polni cvetov že skoraj od samega začetka. Več kot očitno se razraščajo v grmičasto obliko brez naše pomoči.
Golden Currant je denimo indeterminanten paradižnik, ki se ga lahko zaradi prožnih stebel in lahkoh polodov goji kot balkončkarja, s krajšanjem vrhov pa lahko dosežemo tudi bolj grmičasto rast. Ni pa tipičen balkončkar in rabi nekaj več časa, da razvije množico stranskih poganjkov.
Vsaki indeterminantni sorti lahko puščamo tudi več vrhov brez večje škode. Moramo poskrbeti le za to, da rastline dobijo zadostno količino vode in hranil, ter da so dovolj zračne, torej da jim sproti odstranjujemo nove zalistnike. Nekako osnovno pravilo je, da imajo velikoplodni paradižniki 1-3 glavne poganjke (odvisno seveda tudi od načina vzgoje in vrste opore), češnjevci pa nekaj več, 3-5 poganjkov.
Sami se potem odločimo, kako in kaj naprej. Če pridno redčimo vse dodatne poganjke, ki se pojavljajo v velikih količinah, ne bi smeli imeti težav, če pa smo bolj lene sorte, priporočam že v osnovi manjše število glavnih vej, ker na njih prej opazimo male zalistnike kot v večji goščavi in jih zato lažje odstranjujemo sproti..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Objavljeno: Če Apr 24, 2014 12:16 pm
Napisal/-a Oldi
Hvala v imenu vseh novih paradajzoljubcev
Objavljeno: Če Apr 24, 2014 4:42 pm
Napisal/-a Aye-Aye
| Oldi je napisal/a: |
Ker me nihče ne šmirglja sem šel bolj temeljito iskat po forumi in našel tole od Plamenke
|
Vidiš, se kar najde kaj, že tu napisano
| Oldi je napisal/a: |
| Glede determinantnosti že veliko vem, celo to, da se z enim cvetom lahko determinantnost spremeni. |
Kaj pa če bi nam še kaj o tem povedal kaj si se naučil. 
Moje izkušnje s trganjem zalistnikov pa so drugačne od sedaj tu predstavljenih. Težko mi je že kak sejanček zavržt, kaj šele zalistnike trgat, čeprav sem jih, a si mi zdi, da ravno ko sem začela z obtrgavanjem, rastlino spravim v šok in takoj je tu bolezen. Do sedaj sem puščala po več vrhov, nekatere pa sploh nisem obtrgavala in ti so zrasli bolj zdravi. Se mi zdi, da jih že s privezovanjem zmotim. Saj ko si pogledam roke ostane na njih rumena barva in tudi na paradižnikih odtis. Sem mnenja da najlepše rastejo, če jih pustiš čim bolj pri miru. Seveda je problem, v kolikor je mokro poletje jesen, a bom vseeno probala letos postavit nekakšne ograjice, kjer se bodo sami sproti naslonili in držali pokonci, morda samo spodaj mrežo postavim, da se ne dotikajo tal. 
hmm, nekako razmišljam v tej smeri, kako pa bo, bom še videla. Naj vas spomnim, da jih je tudi Dan McMurray (Grunt) veliki gojitelj paradižnikov vzgajal nekako tako. V nekakšnih kletkah in to v Canadi. Se splača spet malo pogledat fotografije. Nazadnje urejal/a Aye-Aye 25 Apr 2014 21:52; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Če Apr 24, 2014 5:41 pm
Napisal/-a Ivčk
Aye Aye, v idealnih pogojih je to res, kar praviš, najlepše uspevajo, če jih pustiš čisto pri miru. A žal so skoraj vsa poletja pri nas vlažna in vroča, jeseni pa meglene, kar pogojuje izredno hitremu širjenju bolezni. Morda pa bi kombinacija obeh načinov bila idealna. Do srede poletja jih pustimo čisto pri miru, kasneje pa jih preredčimo, da zagotovimo zračnost 
_________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
