Stran 1 od 2
Riček - Camelina sativa
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 11:22 am
Napisal/-a zuf
Riček - Camelina sativa
Riček spada v isto družino kot zelje - med križnice in je doma v Evropi in centralni Aziji.
Zrase do 120cm visok, z razvejanimi stebli, ki kasneje postanejo oleseneli.
Bujno rumeno cveti.
Seje se ga od marca do maja, zacveti in semeni že v prvem letu.
Ne sme se sejati več kot 1cm globoko.
Priprava grede ne zahteva velike pozornosti, prav tako zelo hitro vznikne in zavzame prostor pred plevelom.
Za uspešno rast potrebuje zelo malo hranil in vode.
Semena vsebujejo dosti olja, v ta namen ga tudi na veliko gojijo.
Wiki: za 1 liter olja potrebuješ 4-7kg semen, seme pa naj bi vsebovalo do 45% olja visoke hranilne in zdravilne vrednosti.
V Sloveniji toter uspeva predvsem na Koroškem, kjer je tudi največ pridelovalcev tega olja.
Jaz bom olje prideloval kar v ustih s pomočjo sline, zob in svežih ričkovih semen. 
Iz diplomske naloge: Navadni riček (Camelina sativa) je starodavna kulturna rastlina in je imel v preteklosti pomembno mesto med poljščinami.
Spada v družino križnic – Brassicaceae.
Izvorna rastlina je divji riček, ki se kot plevel pojavlja v vzhodni Evropi in severozahodni Aziji.
Arheološke raziskave so potrdile, da so ga gojili že v mlajši kameni in železni dobi na območjih ob Severnem morju in ob Renu.
Od tam se je pridelava rička v monokulturi in v mešanici z lanom razširila po vsej Evropi.
Zaradi neznanih razlogov se je pridelava v srednjem veku močno zmanjšala vse do začetka industrijske revolucije, ko so začeli ričkovo olje uporabljati kot industrijsko olje.
Pridelovanje se je pri nas ohranilo predvsem na Koroškem.
Zaradi nezahtevne pridelave (majhne potrebe po gnojenju, odpornost proti boleznim) in primernosti za ekološko predelavo postaja navadni riček v Evropi in Ameriki vedno bolj zanimiv (Mlakar Grobelnik in sod., 2003).
V Sloveniji (Koroška) pridobivajo ričkovo ali totrovo olje iz posušenega semena, ki ga
zmeljejo in pomešajo z vodo v gosto rjavo zmes ali pogačo.
Pogačo pražijo pri temperaturi 60 ºC - 90 °C, dokler ne postane sipka in na otip suha.
Iz nje s stiskalnico iztisnejo olje, ki ga pustijo stati približno dva tedna, da se zbistri, nato pa ga precedijo skozi gazo.
Ričkovo olje je bistro, rumene do zeleno rumene barve, značilnega vonja in rahlo pekočega okusa. (Mlakar Grobelnik in sod., 2003).
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Camelina_sativa
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 11:46 am
Napisal/-a cinija1
Zuf lep praznični dober dan
Ali bi lahko to posadila v vrt (če bi imela vsaj 1 semenko)?
Ali imaš ti eno semenko viška? In če imaš bi te lahko prosila zanjo?
lp kata_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 12:34 pm
Napisal/-a MARIJAV
Evo, nikoli se ne nehaš učiti. Priznam, da za riček prvič slišim 
. Slišala pa sem že za totrovo olje, seveda pa se mi ni sanjalo iz katere rastline je stisnjeno._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 4:41 pm
Napisal/-a zuf
Uf, semena imam za celo njivo.
Kdor želi, mu lahko pošljem, naj pove za kakšno površino rabi, pišite mi na ZS vaš naslov.
Zdaj bo zadnji čas za setev.
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 9:42 pm
Napisal/-a muha
zuf, po fotografijah mi je izgledal podobne rasti kot lan. Sem prav videla?
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 10:17 pm
Napisal/-a zuf
Dobil sem vprašanje, če se seje na prosto ali v notranje prostore.
Kar na prosto in sicer od marca naprej.
muha, ja, pa je res, sem ravno prej gledal lan, ki je ozelenel na vrtu, malo je pa res podobno.
Bom poslikal jutri mladike.
Objavljeno: Sr Nov 05, 2014 11:34 pm
Napisal/-a Lipjan
Pozdravček vsem!
Tale poljščina nas je pa res pritegnila! Smo z Gorenjske, vseeno bi tale riček vsejali, testno, drugo leto. Je na Gorenjskem že kdo preizkusil s sejanjem?Njivica ima bolj peščeno podlago, odcedno, kar zavidljivo voluharčka in mišk... Voluharja smo že upepeljili in bomo preizkusili Steinerjevo metodo homeopatije s potenco 8. Ima kdo kaj semenja v ta namen? Poljščini bi namenili 400m2, saj je, sklepam, ugodna tudi čebelam Sledilil bomo navodilom, omenjenim zgoraj. Kako pa je s pobiranjem pridelka?
Pišem v množini, ker smo Lipjani kot mala družinica, ki drugo leto ustvarjamo na skupni njivici.
Lp vsem!_________________Lipjan
Objavljeno: Če Nov 06, 2014 11:16 am
Napisal/-a juglans
Pozdravljen lipjan na forumu.
Menim, da z ričkom na Gorenjskem ne boš imel težav, ker je zanj značilno da bolje uspeva na hladnejših področjih. Tako sem vsaj prebral v različnih zapisih, pa tudi sicer bi to lahko sklepal iz področij, kjer ga največ pridelujejo. (Koroška pri nas, drugače pa bolj S od Alp)
Jaz sem iz Bele krajine in sem ga letos prvič sejal poizkusno. (zaradi vročine) Letošnje leto sicer ni bilo ravno primerljivo s povprečjem in je obrodil zelo lepo. Za odzive rastline na vroče poletje bom tako počakal na naslednje leto. Morebiti bi na podlagi te sezone komentiral le to, da sta zelo dobra zemlja in veliko vlage lahko slaba popotnica, ker rastline ob dežju in vetru hitro polegajo. (izkušnja)
V času cvetenja je resnično močna čebelja paša in bi bila njivica lahko zelo zanimiva izkušnja za "mestne" ljudi. Namreč dobesedno buči od čebel. Zelo lepo opazovati, če pa je človek naravnan še malce k zaznavanju občutkov, bi potem rekel "močna izkušnja", ... ali, če se izrazim bolj tržno, "izkušnja za rezati na koščke in pakirati v škatlice, ter dobro prodajati" (šala)
Voluhar in miši. Imam zelo veliko voluharja na vrtu in njivi, vendar (letos) ne na ričku. Mislim, da ne bi smelo biti težav.
Pobiranje. Kombajn ali pridne ročice. Prvo je ekonomsko sprejemljivo (čas je denar), drugo pa izkustveno bogato (odnos z živim človekom-pomočnikom pri delu-, kar je dandanes že skoraj izginjajoče dimenzija 21. st.)
Dela se lotiš, ko je rastlina že dokaj rumena, še bolje suho rjava, poleti, na rahlo omlatiš, pohodiš. Nato ta velike "luščine" preseješ, potem seme še spihaš in tako "na svojih rokah" dobiš toplo oranžno seme, prav sončne energije. Meni je delovalo kot "zlato", "bogastvo", "vrednost"... Skratka, jaz sem ga požel in ga nato še malenkost dosušil na soncu. Fino je to, da se med tem ne osipa. Se pa seme po mlatenju zelo lepo in enostavno čisti, ni večjih težav.
Semena ti ne morem ponuditi, ker sem ga posejal bolj testno na cca 5m2 in ga imam bolj za naslednje leto. Morebiti se javi zuf, če pa ne, kontaktiraj Korošce na forumu. Upam da ne zamerijo.
S pridelkom pa imate namen?
Še slikica moje izkušnje
Vijola cvetje je navadna krvenka (Lythrum s.), ki se na enem mestu še kar ohranja, nenačrtovana kombinacija.
Voluhar!!! Potenca!!! Lepo te naprošam, če izkušnje objaviš.
Objavljeno: Če Nov 06, 2014 12:38 pm
Napisal/-a metuljc