Stran 1 od 20
Yacon - Polymnia sonchifolia
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: So Maj 03, 2014 8:19 pm
Napisal/-a Irena
dodala Aye Aye
YACON - Polymnia sonchifolia
Je v sorodu s sončnicami, a se ne goji zaradi semen, temveč gomoljev, podobno kot topinambur. V Andih od kjer izhaja raste na nadmorski višini okoli 3000 m. Je tudi Lost crop of Inkas (pozabljena poljščina Inkov). Ostanke gomoljev naj bi odkrili celo v predinkovskih grobnicah. Tako da je že zelo stara kulturna rastlina. Pravijo mu tudi Apple of the Earth – zemeljsko jabolko.
Proizvede zelo velike korenine, gomolje (po pravici povedano je to integrirana masa stebel in korenin). Raste tako kot dalije, tudi oblike korenin so identične. Zraste do dva metra visoko. In ima lepe večje liste. Pri nas cveti le ob dolgem poletju, z drobnimi rumenimi cvetovi. Gomolji so veliki, debeli, mesnati in sočni, rastejo stran od stebla in ti so za prehrano, ima pa še manjše drobne gomoljčke (8-10), ki se močno držijo stebla, ti pa so za razmnoževanje. Posamezni gomolji so težki do pol kile, nemalokrat tudi 2 kili. Izkopani gomolji ene rastline pa imajo lahko ob ugodnem poletju tudi do 20 kil. Okus ima po sveže odtrganem jabolku brez kisline, z milo aromo po lubenici in je zelo osvežujoč. S skladiščenjem se okus izboljšuje, postaja slajši.
Vsebuje inulin, podobno kot topinambur, le da ga je tu še več in v bolj čisti obliki. Zato zelo primeren za diabetike. Najboljši je surov, lahko pa tudi dušen, kuhan, sušen (takega prodajajo pri nas Pharmos Natur Yacon rezine), iz njega izdelujejo tudi sirup, ki je zelo primeren za diabetike.
Sveži gomolji vsebujejo od 69 -83% vode, 0,4 – 2,2% proteinov, in do 20% sladkorjev.
Tudi zeleni del je primeren za prehrano in to zelo hranljivo, suho vsebuje od 11 - 19% proteinov in 2 – 7 % maščobe.
Japonski znanstveniki so odkrili (1980-ih), da gomolji Yacona stimulirajo rast koristnih mikroorganizmov predvsem probiotikov in zavira rast slabih bakterij v našem debelem črevesju.
Odkrili so da vsebujejo listi in tudi gomolji kar 6 vrst antioksidantov. Vodni ekstrakt listov znižuje raven sladkorja v krvi. Pri dieti pri kronični aterosklerozi tudi priporočajo čaj iz listov. V listih je tudi 6 anti mikrobnih sestavin in en od njih (Fluxtuanin), je zelo dejaven proti gram pozitivnim bakterijam.
Rastlina je tako tudi zelo primerna za vrtove saj izboljšuje zemljo. Pomaga pri rasti številnih koristnih mikroorganizmov tudi v zemlji, z dobavo inzulina kot vira ogljika, podobno kot se to dogaja v našem (debelem) črevesju.
VZGOJA
Za naše kraje priporočajo sajenje marca- aprila v lončke (15 cm) na hladno svetlo mesto brez zmrzovanja, in po nevarnosti zmrzali jo posadimo na stalno mesto. Razmik naj bi bil najmanj 90 cm, saj rabijo korenine veliko prostora in tudi zelenje se konec poletja zelo razbohoti. Uspeva tudi v slabi zemlji a ji vseeno privoščimo dobro. Ob koncu poletja ko začne razvijat gomolje rabi več vode, drugače ni tako občutljiva, ne mara tudi vročine, najbolj ji ugaja med 20 in 25 °C, oziroma v rahli senci dreves. Zgodnja slana uniči jakon, zelenje pomrzne in tako preneha z rastjo, najbolje če vreme zdrži do decembra ko so gomolji že zares razviti, drugače pa je konec oktobra tudi še zadovoljivo. Problem nastane če bi želeli jakon razmnoževati, saj razmnoževalne gomoljčke prične delati najkasneje. Ko rastlina pomrzne, izkopljemo gomolje in jih shranimo v temen hladen in vlažen prostor, nikakor v polivinil, morda zakopljemo v pesek, s skladiščenjem se okus izboljšuje postaja slajši že po tednu dni. Pri izkopavanju je treba pazit saj so gomolji zelo krhki in lomljivi. Praktično ne pozna bolezni. Obstaja pa še en sladkosned, ki ga naravnost obožuje, naš podzemni vegetarijanec – voluhar. Zato ga je dobro zaščititi ali pa ga razsadit po vrtu.
Evo yaconi - v koritu so tvoji Ivč, da ne boš mislila, da sem pozabila 
..... Tam odspredaj se pa en paradajz sili pred sliko...
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Irena[/code][/quote]
Objavljeno: So Maj 03, 2014 8:43 pm
Napisal/-a Ivčk
U, Irena, krasni so!! Hvala, da misliš name 
_________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Objavljeno: To Maj 20, 2014 10:45 am
Napisal/-a Aye-Aye
Moji yaconi pa so letos, zelo v zaostanku, sem malo pozabila nanje. In jih dala v lončke šele v sredini marca, potem pa so bili kar zunaj, le parkrat sem jih odmaknila z mraza. Tako da so komaj ven prilezli. Sem pa med vikendom odkrila, da sem lani na enega od zasajenih v vreči, čisto pozabila, sem ga samo prestavila v klet in je tam počakal do sedaj. 
Enega takega sem jeseni skopala a ni bilo pretiranega pridelka, prav zato sem tega drugega kar pustila za nadaljnje razmnoževanje in zgleda da se je ta še naprej debelil v kleti. 
Previdno sem ga skopala in prišla do krasnega pridelka, dve kili in pol. Me pa zanima kakšne so kaj vaše izkušnje s težo gomoljev na eno sadiko.
Tu se vidi, da že lepo odganjajo, na vrhnjih manjših gomoljčkih, ki se držijo stebla. Ti večji gomolji za prehrano spodaj se držijo čisto na tanko, v bistvu kar sami popadajo, dostikrat že od same teže, ostale pa se lepo potrga.
Če kdo želi imam nekaj sadik viška, koliko bom videla danes, ko jih bom sadila v vrt.
Objavljeno: To Maj 20, 2014 11:46 am
Napisal/-a juglans
A veš da bi poizkusil? Morda se nekako ujameva ob goji-ju.
Objavljeno: To Maj 20, 2014 3:40 pm
Napisal/-a Aye-Aye
Seveda juglans, z veseljem.
Objavljeno: So Jun 28, 2014 3:19 am
Napisal/-a juglans
Malce brskam, urejam, shranjujem, .... in bi sledeča navedba Aye-Aye s koristno povezavo sodila tudi sem.
| Citiram: |
| ....... in če gojimo yacon, tudi iz njega lahko skuhamo sirup. Recimo tako kot tu. |
Objavljeno: Po Dec 15, 2014 11:05 pm
Napisal/-a juglans
Ekola. Dve sadike (Aye-Aye ekstra hvala) sta lepo obrodili. 6,5kg "korenja"
Vzgoja in izkopavanje: listje rade papajo gosenice, ostalih tegob ni bilo opaziti. Posadil sem ga v 90l lonec (recimo NE voluharju) z dobro kompostno zemljo. Gomolji so neverjetno krhki in bi jih ob izkopavanju iz naše ilovice večino polomil. V decembru je zacvetel.
Prezimovanje: "?" Bom poizkusil kaj pričarati. Suho, a hkrati dovolj vlažno, brez zmrzali, pa ne pretoplo, ... menda.
Okus: hm, nekako nič sadnega priokusa, bi se nagibal le k svežemu, še mlademu korenčku.Morebiti s skladiščenjem kaj pridobi, če ga ne pohrustamo preveč hitro.
Na krožniku: svež na solatah (zanimiva popestritev), nekaj malega v kozarec na fermentiranje (zanimivo eksperimentiranje)
Objavljeno: To Dec 16, 2014 12:30 pm
Napisal/-a Ivčk
Torej si gojil prav izključno v loncu? Kaka lokacija, zemlja, dognojevanje, koliko zalivanja? Malo več detajlov, prosim
Ker jaz še kar vztrajam z vzgojo v moji ilovici, kar majša pridelek in vsekakor polomiš večino gomoljev ob izkopu. Dve rastlini sta dali nekje 4kg gomoljev, dve manjši pa še kilogram dvesto. Kar precejšnja razlika...
Od škodljivcev tudi jaz opažam gosenice, zelo rade pa na njem počivajo tudi bele mušice (rastlinjakov ščitkar) in nekaj uši...
Bolezni ni opaziti.
Prezimovanje je zelo problematično. Najprej se mora vsa zemlja, ki je gor na 'kronah' posušiti, da jo lahko postrgaš stran. Potem gre v zelo malo vlažno šoto (po mojih izkušnjah se le ta najbolje obnese). Problem nastane pri temperaturi, ki naj ne bi nihala. Na mojem stopnišču je hladno, a včasih se predolgo lufta (zrači) in takrat nastane problem, ker se temp. prehitro spusti. Večji problem je plesnenje kot izsuševanje, zato z vlago previdno. Morda bi bila vmešana mivka rešitev, bom morala probat še to...
Uporaba...
Sveže narezan v solati, njami. Kot prigrizek (perfektno za otroke) pred televizojo, njami. V glavnem, škoda kuhat, čeprav se da tudi to. Bolje uporabiti svežega, kot hrustljavo sočno dobroto.
Dlje ko čakaš, bolj postaja gomolj sladek, zato se res splača počakat. Ko je gomolj že malo naguban, je šele najboljšega okusa. ZDRŽITE DO TAKRAT, drugače pravega yacona sploh še jedli niste
Aja, še en razlog, zakaj čakati dlje pred uživanjem. Sveže izkopan yacon vsebuje (podobno kot topinambur) veliko inulina, ki povzroča vetrove. Bolj, ko je sladek, manj ga je notri, nič prebavnih motenj..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Objavljeno: To Dec 16, 2014 1:53 pm
Napisal/-a juglans
ivčk hvala za odziv.
Torej. Posajen je bil v loncu, ker spomladi nisem imel pravega mesta zanj in ker sem vedel v naprej, da ga ogroža voluhar. Sedaj ko ga (gomolje) poizkušam, mi je toliko bolj jasno, da bi me voluhar prehitel.
Letošnje leto ni bilo povsem merodajno. Rastlina je bila locirana kar v rastlinjaku, ker niti ni bilo prave vročine. Sem pa ga imel namen prestaviti na prosto, v senco. Brez opaznih težav je uspeval.
Če mi gomoljčki prezimijo, bo naslednje leto na prostem v senci mačice. Predvidevam, da bo zopet normalno poletje.
Za zemljo sem imel namešan star kompost, ki je po mojem mnenju že izgubil večino hranilnih snovi. (ali pa tudi ne) Na vrt ga nisem želel posuti zaradi obilice semenskega plevela. Skratka, po domače temna prst.
Zalivanje. Vsak dan zjutraj, cca 5-10l, ob redkih vročih dneh pa dvakrat. Gnojenja nič in je bil morebiti zaradi tega bolj nizke rasti (cca 1m ali malce več)
Kaj drugega niti nisem počel z njim, ... če odmislim malce skepse v stilu "a bo iz tega sploh kaj?"
Prezimovanje!
Aha, prva napaka je že storjena. Okoli zarodnih gomoljev sem kar pustil zemljo in vse skupaj zasul v vlažen perlit. Verjetno bo preveč fajhtno. Bom popravil. Perlit uporabim kljub vsemu, da ugotovim kako se izkaže.
Glede temperature pa ne morem nič. Imam kar imam. Toplo ali pa mrzlo.
Plesen šc stran.
Ne vem pa, če je preveč toplo. Ali bo podobno kot krompir prehitro odganjal?
Sicer pa se to spomladi kako deli. Z nožem? Ker je trenutno na pogled kar nekakšna gmota malih gomoljčkastih oči in ni občutiti, da bi se dalo z lahkoto razčleniti na posamezne delčke. No, sanjam, da je že pomlad.
Okus. Velja, počakam. Ne bo težav, ker sem pred slovenstvom mnogo,mnogo bolj sladkosnedno zaveden. (čeprav se brzdam)
Kuhal ga nikakor ne bom.
"Vetrovno vreme." Pa je v praksi resnično takšen hudobec, .... če ne bezam pretirano? Ker vsa fermentirana hrana tudi rada sporoči, da ni kar tako od muh, da si živ bi rekli. V končni fazi se ravno te jakonove "snovi" v prebavnem sistemu fermentirajo v dostopne sladkorje in verjetno od tu še "zračna" komponenta. Ravno zato pa je ugoden za organizem, ker imamo (na splošno) neurejen krvni sladkor.
Pod črto. Zgleda fejst, kako bo pa v resnici bomo pa še videli