Stran 1 od 2
Miscanthus - trstikovec, miskant
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: So Jun 01, 2013 10:34 am
Napisal/-a muha
OPIS
miskant - rod trav z več vrstami v tropski Afriki in jv. Aziji; visoke trave z ozkimi listi in velikimi cvetovi v ovršnih latah. kot okrasni travi pogosto sadijo kitajski miskant (svilna trava, M. sinensis) in na zimo odporno, do 1,2 m visoko vrsto M. sacchariflorus; iz socvetij rastejo dolgi, svileni laski. (DUDEN)
dodala: voda
Boga revčka rasteta v pretežni senci, pa kar vztrajata, le cvetja najbrž ne bom dočakala. Grmička sta stara 3 leta, vsak iz ene same posodice.
Miscanthus sinensis "Zebrinus" - pisani miskant
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z brezveznim reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Mischanthus sinensis "Variegatus" Pisani miskant
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z brezveznim reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muhaNazadnje urejal/a muha 27 Dec 2018 17:52; skupaj popravljeno 2 krat
Objavljeno: Sr Feb 19, 2014 10:57 pm
Napisal/-a bobolino
Mislim, da pri meni rase Miscanthus Sinensis Gracillimus. Preden mi ga je mož pred par dnevi porezal, sem shranila nekaj socvetij. Bodo znalci povedali, ali bo seme kaljivo. Če ga kdo rabi, je še na voljo._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Ne Maj 18, 2014 9:17 am
Napisal/-a trajnice
Trstikovci (zlasti različne sorte osnovne vrste Miscanthus sinensis - kitajskega trstikovca) prav gotovo sodijo med najbolj trpežne in dolgožive trave, saj so tudi v Sloveniji ponekje opazni posamezni 'grmi', ki so stari celo že več desetletij.
Ker je sort veliko, so tudi razlike med njimi precejšnje, tako v višini, času cvetenja, širini listov in tudi barvi listov in cvetnih latov. Kar nekaj sort je možno spoznati na www.trajnice.com.
Kitajski trstikovci, praktično vse sorte, pa pravzares ne potrebujejo nobene nege, ko se enkrat dodobra ukoreninijo. Le zgodaj spomladi jih je treba nekaj centimetrov nad zemljo požeti ali pokositi.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Objavljeno: Ne Jun 15, 2014 2:58 pm
Napisal/-a bobolino
Mene pa zanima, ali jih je potrebno pred zimo tudi povezati in še kako drugače zaščititi?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Ne Jun 15, 2014 7:57 pm
Napisal/-a trajnice
Nekatere trave, zlasti tiste, ki niso prav stabilne, lahko pred zimo povežemo, da ohranijo bolj lepe in stabilne šope do pomladi. To je koristno takrat, ko obstaja nevarnost mokrega snega, pod katerim se šopi radi poležejo. Zato s povezovanjem jeseni ne hitimo.
Tam, kjer ni mokrega snega, je povezovanje nepotrebno in nesmiselno. Nepovezani šopi trav so namreč mnogo lepši, kot povezani.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Objavljeno: Po Jun 16, 2014 12:25 am
Napisal/-a juglans
Bom kar tu vprašal, čeprav bo govora na splošno o travah in ne zgolj o miskantu.
Nekje sem bral, da je najbolj učinkovito in rastlinam prijazno pomladansko čiščenje odmrlega zelenja s kurjenjem (sežiganjem). Iz praktičnega vidika je to za manjše nasade (vrtove) sicer ne- ali pa težje izvedljivo, vendar me kljub vsemu zanima mnenje strokovnjakinje kot je ga. Jožica.
Menda z rezanjem ali košnjo težko odstranimo zgolj suhi del, torej ponavadi zarežemo že v zelene dele listja, ki ravno odganja iz sredine, s tem pa povzročamo rane, ki se nekako ne "zaprejo". Zaradi tega rastline lahko gnijejo oziroma odmirajo.
Od ožiganja naj bi bile te "rane" za rastline manj obremenjujoče in tako čiščenje s takšnim načinom bolj priporočljivo.
Tudi če razmišljam logično je za stepski (travnati) svet povsem sprejemljivo obnavljanje s požiganjem, medtem, ko je v drugih habitatih ogenj veliko bolj uničevalen.
Je kaj resnice na tem?
Objavljeno: Po Jun 16, 2014 7:54 am
Napisal/-a trajnice
Za tiste trave, ki vsako pomlad odganjajo na novo iz koreninskega vratu, je požiganje sprejemljivo, če so zadovoljeni tudi vsi ostali pogoji. Kot pravilno ugotavljate, je to na vrtovih le redko slučaj.
Pri tistih travah, ki pa vsako leto odganjajo iz listnih tulcev višje nad zemljo (kot n.pr. pampaška trava), pa bi tak način odstranjevanja suhih delov bil škodljiv.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Objavljeno: Po Jun 16, 2014 10:48 am
Napisal/-a juglans
Hvala za pojasnilo.
