Stran 1 od 13
Wisteria - glicinija
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: To Jun 11, 2013 4:51 pm
Napisal/-a voda
Wisteria - glicinija
stari grki in rimljani so poleg visoke grmičaste pelargonije izredno cenili to plemenito vzpenjalko.
poleg dišavljenja s cvetovi glicinije in s cvetovi in listi pelargonije (visoke grmičaste) so slednjo uporabljali kot začimbo (tudi danes) pri hrani in v osvežilnih pijačah. vonj glicinij je omamljal pri vstopu v atrij in se širil po stanovanjskih prostorih.
Družina stročnic – Fabaceae
Izvira iz Severne Amerike in Azije
Rod sestavlja 11 vrst listopadnih ovijalk
Kitajska – Wisteria sinensis (modra ali vijolična) in bela – Wisteria Alba
Japonska – Wisteria floribunda
lpvoda-sledi naprej
Objavljeno: To Jun 11, 2013 5:07 pm
Napisal/-a voda
Moje izkušnje pri vzgoji glicinije
na netu sem brala, da je glicinija ena od 10-tihi strupenih, najbolj pogostih rastlin na vrtu. kateri njen del, je strupen ni bilo povedano, a cvetovi zagotovo niso.
namreč, če bi bili, mene več ne bi bilo, pa še marsikoga več ne. Kot otrok sem preživljala šol. poč., na Primorskem v avstroogrski vili sredi velikega parka, s 100-letnimi drevesi in eksotičnimi rastlinami. za nas otroke je park bil čudovit, poln presenečenj in skritih kotov, igrišče. marsikaj smo dali v usta in žvečili. Pelin (in se od grenkobe ob tem pačili), vršičke meterskih bambusov (zelo sladek okus). iz borove smole, stolčene z drevesa s kamnom, pa smo dobili odličen čigumi. pri žvečenju z odprtimi usti in raztegovanju je takoj otrdel. ni nas motilo, žvečili smo naprej. pojedli vsak dan po nekaj še neodprtih modrih z nektarjem polnih glicinijinih grozdov. (tudi danes to počnem in se vračam daleč nazaj.)
košati grmovi oleandrov v različnih barvah nas niso nikoli zamikali. da bi odtrgali oleandrov list, kje pa da bi ga dali v usta. tudi kasneje me ni mikalo. šele pred nekaj leti pa preberem, da je oleander smrtno nevaren. verjamem, da se s semeni glicinije (roke ni treba umivati po otipavanju saj so »tabletke« suhe), zastrupiš, če jih zaužiješ. enako kot pri prečudoviti enoletnici kloščevcu-ricinusu, katera ima lepa, pisanemu grahu podobna semena a smrtno nevarna, če jih poješ (v lit. uporabila A. Christie).
glede strupenih rastlin sem prepričana, da (še) deluje nezaveden oz. kolektiven spomin nabiralk. če malo pomislimo na vrtu, na sprehodih odtrgamo list, travico in dr. ter damo v usta. žvečimo, čačkamo zobe, pogoltnemo, izpljunemo -kakor kdaj. ob tem skoraj nikoli ne odtrgamo strupeno rastlino in nam na kraj pameti ni, da bi jo dali v usta. ali vam je kdaj prišlo na pamet, da daste v usta bršljan?
lpvoda se nadaljujeNazadnje urejal/a voda 11 Jun 2013 15:52; skupaj popravljeno 2 krat
Objavljeno: To Jun 11, 2013 5:16 pm
Napisal/-a orlica
Waw
Glicinija je zame ena najlepše cvetočih rastlin
Objavljeno: To Jun 11, 2013 5:36 pm
Napisal/-a voda
Vem za 2 vrsti glicinije- kitajsko in japonsko.
kitajska se po naravni danosti uvija v desno, japonska v levo. Obe ko sta mladi potrebujeta oporo. kitajsko lahko vzgojiš v drevo japonsko ne. za dobit tako drevo potrebuješ od 20 let pa naprej.
kitajska cveti pred olistanjem, japonska ko olista. cvetni grozdi so pri japonski dolgi do 40cm, pri kitajski do 35cm. glicinija cveti v modri, beli in vijolični barvi ter omamno diši.
kitajska glicinija je bolj odporna od japonske.
Jaz imam kitajsko modro in belo.
lpvoda se nadaljuje_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: To Jun 11, 2013 7:16 pm
Napisal/-a voda
glicinija, ki ni grm ampak mogočno drevo plezalka, v dobi svoje mladosti, ( nekje do 30 let) poganja nove veje ob deblu, kasneje ne več.
če je veja pognala ob deblu iz korenine in ne želimo imeti razvejano deblo v spodnjem delu, jo lahko popolnoma odstranimo ali pogrobamo, da bi jo razmnožili.
pogrobamo tako, da izkopljemo mali kanal kamor položimo del veje, ali vejo kar položimo na zemljo, čez to nasujemo malo zemlje in obtežimo s kamnom. ob tem vrh odrežemo a ob kamen zabodemo palico in privežemo vejo, da raste navpično in ta se bo ukoreninila. naslednje leto jo ločimo od matične rastline in presadimo na njej namenjeno mesto.
Ta prečudovito dišeča ovijalka me je že zdavnaj zasvojila. tisto malo dela okrog nje in z njo ni omembe vredno za lepoto in vonj cvetov s katerimi me obdaruje vsako pomlad. lpvoda
Objavljeno: Po Feb 02, 2015 6:44 pm
Napisal/-a Ruby
Pozdravljena Voda,
Imam vprašanje v zvezi z obrezovanjem glicinije. Moja je bila namreč posajena jeseni 2013 (ne vem koliko je stara), aprila 2014 pa je takole cvetela
Vsepovsod berem, da bi jo morala obrezati poleti in potem še pozimi, ampak meni se zdi, da ni kaj obrezovati. In je po cvetenju nisem. Potem je poleti naredila še dva cvetova.
Potem, ko je odpadlo listje sem gledala in se mi še vedno ni zdelo, da bi morala kaj obrezati in do sedaj še vedno nisem...
Trenutno je taka:
Vprašanje je torej, ali bo polno cvetela, če jo pustim na miru ali bi jo vseeno morala obrezati? Sem brala, da se nove veje malo porežejo poleti, več pa pozimi, vendar lansko leto ni ne vem kako bujno rasla.
Je pa lansko leto čisto iz zemlje pognala tri poganjke. Jaz sem jih kar navila okrog debla. Berem tudi, da je Glicinija tudi precej trdovratna. Mi bo žal? Pa saj jih lahko tudi kdaj pozneje porežem. Verjetno pa tile še nekaj let ne bodo cveteli kaj?
Bom res vesela kakršnega koli nasveta.