pridelava drugačne zelenjave

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[aladin]

Klima se spreminja, kar prinaša tudi nove priložnosti.

[muha]

Kar nekaj teh eksotov že par let raste tudi na vrtovih posameznikov iz Gartlca.

[aladin]

Verjamem in mislim da so to zelo dragocene izkušnje.

Vendar je razlika, če je nekaj je hobi, drugo je pa posel, od katerega živiš. No ja, če imajo preveč zemlje in dovolj časa oz. ljudi za obdelavo, potem si lahko privoščijo tudi malo raziskovanja.

Se mi zdi pa super, če bi tudi malo bolj neznana zelenjava in sadje dobili prostor pri nas in tako postala dostopna širšemu krogu ljudi v izvorni obliki in okusu. Vsi vemo, da večina eksotičnega sadja, ki ga lahko kupimo v trgovinah, niti približno ni takega okusa kot pa ga poznajo v njihovi domovini.

[figula]

Mene kar malo čudi, da je drugačna zelenjava tako slabo zastopana pri nas.
Ker večino tiste, ki je našla prostor pri meni, raste precej "škodljivcev in bolezni prosta".

[metuljc]

Mnoge vrste te bolj eksotične zelenjave bi imele malo odjemalcev, pa je potem tveganje preveliko. Skratka, trženje je, po moje, problem.
In še to, v vrtnih razmerah nekaj sadik ni s škodljivci in boleznimi enako kot na veliki njivi monokulture.

[robert]

Se strinjam z muho in metuljc.
Če se eksotična zelenjava in sadje gojita z nekaj sadikami,je čisto drugo,kot pa če se začne nekje gojiti na veliko,takrat se ponavadi pojavijo tudi škodljivci.
Vsaj za večino forumašev,to niso ravno eksoti.
Nekateri gojijo aronijo,sibirsko borovnico,nashi,žižolo in cel kup zelenjave,že vrsto let.
Je pa vsekakor zanimivo gojiti eksote vsaj zame.
Problem nastane v zimskih mesecih,ko jim je potrebno najti primeren prostor,vlago,temperaturo-je pa okus potem res nekaj povsem drugega,kot pa sadja,ki ga kupimo v trgovini.
In pojesti ga je na koncu res užitek,saj ga vzgojimo sami.
To je moje mišljenje.

[juglans]

figula je napisal/a:

Mene kar malo čudi, da je drugačna zelenjava tako slabo zastopana pri nas. Ker večino tiste, ki je našla prostor pri meni, raste precej "škodljivcev in bolezni prosta".

Mene pa to nič ne čudi. Ker za spremembe je nasplošno potrebnega veliko časa, predvsem pa energije. Saj, če "problematiko" prestavimo na mikro raven, torej na posameznega človeka, potem je verjetno jasno kaj mislim s tem. Ne glede na negativne posledice nekaterih utečenih vzorcev, jih zelo težko presežemo in opustimo, .... nasproti pa se nasveti in priporočila neradi "prijemajo".

Drugače pa razumem rdečo nit izpostavljenega.
Tako je opazen del mojega agro-udejstvovanja namenjen iskanju in sajenju uporabnih novosti. Malo je vzrok firbec in raziskovalni nemir, delno pa nuja povezana z zdravjem.
Zanimivo ob vsem pa se mi zdi še druga raven teh "novih" rastlinskih kultur, namreč skoraj praviloma so predstavljane (globalno in ne v prispevku iz zgornje povezave) kot nezahtevne, vzdržne, od bolezni in škodljivcev neogrožene, rodne in tako dalje v presežkovno neskončnost. No, moje izkušnje ob nekaterih so prav obratne in jih lahko v najboljšem primeru opredelim kot specifično zahtevne.

Primorci so eni fejst ljudje, odprti, srčni, predvsem pa (kot zgleda) z živimi predstavniki javnih služb in morda se zadeva prime skozi daljši čas ter širino. Se bomo pač ostali pričeli kasneje priklapljati na njih.