Asimina - sejanje in presajanje
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
lovor: 2. Dec. 2016
Svojo Sunflower, ki je leto in pol kar dobro ( 3 leta ima skupaj) uspevala na polsenčnem balkonu v velikem loncu, sem preselil na del vrta, ki gre v umetno narejen hribček. Dol na ravnino je nisem dajal, ker se mi zdi, da je podtalnica previsoka in ob deževjih preveč zastaja voda. Nekaj sence od češnje bo imela. Zna biti na hribu občasno presuho za njo. A vi precej zalivate asimine, če je suša, posebej dokler so mlade?
Predvsem pa sprašujem, če sem kiksnil, ker sem jo posadil brez mreže za voluharja. Nekaj mi pravi, da voluharji korenin asimine ne jedo. Kaj pa, če se ti glasovi motijo? Naj jo izkopljem in se enkrat posadim skupaj z mrežo?
AndrejK: 3. Dec. 2016
lovor, naslednje leto ti proporočam, da jo zalivaš zelo pogosto, vsak drugi dan, kadar ni dežja. Glede na to, da je na hribčku, preveč zalita ne bo nikdar.
Voluhar pusti asimine na miru. Pa tudi miši in zajec, tako da sajenje v mrežo ni potrebno.
LP, Andrej
Igy: 5. Dec. 2016
Voluhar korenin asimine ne mara.
Presajanje je za asimino na stalnem mestu problematično; redko ga preživi.
mravlja: 6. Dec. 2016
... letos presajena (izlončena v oktobru, novembru, decembru) bi še šla, spomladi pa... ?
lovor: 7. Dec. 2016
| Igy je napisal/a: |
| Voluhar korenin asimine ne mara. Presajanje je za asimino na stalnem mestu problematično; redko ga preživi. |
Če si jo imel v loncu eno leto, kjer je dobro uspevala in jo naslednjo jesen presadiš na predvideno stalno mesto v vrtu, naj bi torej imela malo šans, da preživi
Optimist: 7. Dec. 2016
Presajanje že na stalno mesto posajejene asimine je škodljivo. (Gola korenina itd)
Igy: 7. Dec. 2016
lovor, če si jo imel v loncu, to ni na stalnem mestu. OK?
lovor: 10. Dec. 2016
Heh, lahko bi jo pustil v loncu in bi potem to bi bilo stalno mesto, kajne. Dokler bi zdržala. Oprosti, ampak tvoj stavek, na katerega sem zadnjič postavil vprašanje, je nejasno sestavljen. ( S stalnega mesta nekaj ni mogoče presajat, ker potem po definiciji ni stalno; kvečjemu lahko presadiš na stalno mesto; ne na stalnem mestu.)
crtj: 10. Dec. 2016
| lovor je napisal/a: | ||
Če si jo imel v loncu eno leto, kjer je dobro uspevala in jo naslednjo jesen presadiš na predvideno stalno mesto v vrtu, naj bi torej imela malo šans, da preživi |
Ne, gre za to, da globoko požene centralno korenino (če je v zemlji in jo ima kam pognati) in je grozno nesrečna, če ostane brez nje.
Kako globoko? Tile dve sta prav mladi, pa glej to:
https://permies.com/t/45418/hard-transplant-pawpaw-tree-insane
juglans: 10. Dec. 2016
Naj pripodam razmišljanje in opazke pri podobno okarakterizirani rastlini z glavno korenino - hrastom.
Pred tem pa še. Menim, da so bile ti dve asimini izkopani na kakšnem peščenem, oz. prodnatem področju, in še to je moralo biti tudi v globini dokaj rahlo, nekompaktno področje.
Pred časom sem opazoval odstranjevanje večjega hrastovega štora. Drevo je imelo cca 3/4 m premera in pričakoval sem malce konkretnejše sopihanje večjega rovokopača. No, ampak izkopan je bil brez kakšnih večjih pretresov, razen tega, da je bil koreninski sistem košat in neroden. Predvsem me je zanimalo kako bo zgledala situacija z glavno korenino, ki pa je ni bilo v takšni obliki, kot sem jo pričakoval. Na globini 70 morda 80 cm je koreninski sistem zaključil z vertikalno rastjo in v tem območju se je nato razpredal le v horizontali. Pa je bila zemlja brez kakršnega koli kamenja. Globoka zemlja bi rekli, v resnici pa področje s kompaktno glineno podlago.
Zaključek. Če zemlja ne omogoča razrast korenine, se le te ne razvijajo v tisto smer, pač pa drugam. Po navadi je to v vrhnjem sloju, recimo do 3/4 metra globoko. Upam si ugibati, da tudi večina naših asimin ne naredi niti podobne situacije pod zemljo, kot jo impozantno prikazuje zgornja slika. Seveda pa to ne pomeni, da drevo nima tendence rasti glavne korenine, le da se to malce prilagodi obstoječim razmeram.
Tako, malo razmišljam. Sicer pa vse predhodno povedano drži.
Lovor je spraševal o prestavitvi iz lonca na stalno mesto in to po mojem nebi smelo biti kakorkoli problematično, ... razen, če se ne poglobim v nekatera skrita dejstva.
Z namenom čimbolj jasne slike jih bi nekoliko v pretiravanju opisal na sledeč način.
Drevo z zelo specifičnim koreninskim sistemom in za posode precej neprimernim, torej slabo razvejanimi koreninami, se v posodi dolgoročno ne more dobro obnesti. (OK, pri tebi se je, a kljub vsemu ...) Posledično mu slabi vitalnost in s tem življenska moč. To se predvsem opaža v ekscesnih situacijah, ki jih potem težje premaguje, poleg tega pa so korenine zavite v bloku, ki ga je določala posoda. In to zadnje je sploh največkrat determinantno za slabši uspeh v prihodnjosti.
Zaradi zmanjšane vitalnosti in potencialnih sprememb z neugodnimi razmerami se prav lahko zgodi, da rastlina ne zmore dovolj hitro pognati nove rasti korenin izven prvotne koreninske grude, zato pa bolj ali manj očitno vegetira brez vidnejšega napredovanja. Ponavadi si to razlagamo kot nekakšno "šok" situacijo zaradi spremembe, ki da rastlina potrebuje čas, v resnici pa je "šok" situacija zaradi izčrpanosti in nezmožnosti prebitja kritične točke z največjo napako ki jo izberemo v pomoč. Čakamo, da si rastlina opomore. Konkretno takšna rastlina ni zmožna pognati močnejših in mladih korenin v svežo zemljo, čeprav je ta dobro pognojena in samo mlade korenine omogočajo dober ter obilen sprejem vode s hranili. Na prvi pogled se to zdi nemogoče, a se v praksi pogosto dogaja v primerih presajanja starejših rastlin iz posod na prosto, vzporedna težava pa je tudi izsušenost koreninske grude v zemlji. Zaradi skoncentriranih korenin se gruda hitro izsuši, mi pa tega ne opazimo, ker je le ta zasuta v zemlji.
V takšnem stanju je najpametnejša pomoč rastlini redno zalivanje s hkratnim dognojevanjem, da rastlino dobesedno poforsiramo k bujni rasti. Tudi, če je za vrsto netipično obilnejša rast, je manj škode, kot obratno. Nezgrešljiva analogija je: "Kakršna rast nad zemljo, takšna rast je tudi pod zemljo." in tako zagotovilo, da so uspele pognati nove močnejše korenine v svežo zemljo.
Recimo, da bi takšno pozornost namenjal do dve leti, nato pa bi verjetno že moralo biti dovolj moči za samostojno premagovanje poletnih suš in podobnih situacij.
A, da se ne bo zalivalo in dodatno dognojevalo kar tako povprek, naj se opazuje prvo rast rastline do zgodnjega poletja in se šele nato odloča za ukrepe. Vseeno pa na začetku z dodatno nego naredimo manj škode kot pa obratno.
Obilo uspeha, ... pa malo poročaj o opaženih detajlih, ki sem jih želel izpostaviti. (upam, da sem bil dovolj jasen)
Optimist: 11. Dec. 2016
image hostingTole bom poskusil v prihodnje. Avtorju fotografije je od osmih presajenih 5 preživelo.
Komentar?
AndrejK: 11. Dec. 2016
Lepo, da je tema ponovno zaživela
Optimist: razmnoževanje asimin s pomočjo koreninskih poganjkov se mi ne zdi smiselno. Če je od osmih preživelo pet asimin, je dokaj slabo. Klavrno je verjetno tudi stanje v katerem so preživeli poganjki, potrebovali bodo vsaj 2 leti, da bodo primerni za cepljenje. Vzgoja iz semena ob ustrezni celoletni negi je veliko boljša izbira. Pri meni je 1/3 asimin, ki so vzklile spomladi, do jeseni zrastla do 60cm, debelina stebla 5mm. Skoraj primerno za cepljenje. V naslednjem letu bo prirast vsaj tolikšen, koreninski sistem temu primeren.
junglas: zelo se strinjam s tvojimi razlagami in opažanji. Jih potrjujejo moje praktične izkušnje na večjem številu asimin. Si bom prekopiral tvoj prispevek (če seveda lahko), da se slučajno ne izgubi.
Glede presajanja asimin: če se pri presajanju ne poškoduje oziroma zmanjša koreninskega sisteme, potem ni posledic zaradi samega presajanja.
Konkretno:
- iz manjšega v večji lonec, ostane v enakem okolju: izboljšanje pogojev, boljša rast
- iz lonca na prosto: poslabšanje pogojev, saj je koreninski sistem v začetku omejen na volumen lonca, ostali pogoji pa so slabši (rast na prostem, pred tem v rastlinjaku s stalno oskrbo). Zato je prvo leto potrebno redno zalivanje. Od maja do avgusta priporočam vsak dan, ki je brez padavin. V mojem primeru je to kar malo smešno (da ne napišem čudaško), saj zalivam asimine, ko v jarkih ob vrstah stoji voda. Ampak se pozna. Praktičen dokaz je 4 letni nasad brez take oskrbe in primerljivi 3 letni z ustrezno oskrbo. V 3 letnem nasadu so asimine višje skoraj za 1m.
- iz proste rasti v lonec: po mojih izkušnjah je to edini način, da se ohrani asimino, če jo je potrebno presaditi. Za leto ali dve se jo prestavi v lonec in za njo skrbi v rastlinjaku (senčenje, redno zalivanje). Na ta način bo tudi prvo leto po presajanju rasla normalno, koreninski sistem se bo obnovil.
- presajanje na prostem na drugo lokacijo: pri meni so se še vsi poskusi bolj slabo končali. Presajena asimina izgubi velik del aktivnih korenin, drugo leto vegatira, tudi naslednje ni nič bolje. Ne pomaga niti redno zalivanje. Morda bi pomagalo strojno izkopavanje.
Zimske temperature do -20 stopinj C niso problem. V Michiganu, kjer asimine rastejo v naravnem okolju, dosegajo vsako leto še nižje zimske temperature: tudi do -30 stopinj C. Problem pa predstavljajo temperature pod lediščem v času vegetacije. Jesenske zaustavijo zorenje plodov, samo drevo nima posledic (to se je zgodilo letos, ko smo imeli prvo slano sredi oktobra). Spomladanske pa naredijo več škode: v primeru nižjih temperatur popoka tudi lubje, da o propadu vseh poganjkov in cvetnih brstov sploh ne govorimo (spet primer letos spomladi, pozeba 29.4.). Ob ustrezni oskrbi to drevesa nadoknadijo. Če pa eni težavi sledijo druge, potem lahko manjša drevesca zaradi tega propadejo. Primer: spomladanska pozeba, poškodbe zaradi divjadi, rezervne poganjke objedajo polži, pomanjkanje vode v času rasti in konec je lahko že naslednjo pomlad.
Lp, Andrej
mravlja: 11. Dec. 2016
Andrej, hvala ti za obilo informacij... zanima pa me tole:
ko ste odkopa(va)li asimine iz proste rasti za presajanje, na kakšne korenine ste naleteli (zanima me seveda srčna korenina in okvirna globina odkopa), ter kolika je lahko še starost odkopane sadike/drevesa,
da je to še mogoče oz. smiselno?
juglans:
resnično me zanima, kaj se je zgodilo s tvojo...
Mogoče še tole - na vprašanje glede presajanja asimine iz proste rasti na stalno mesto, mi je vzgojitelj le-teh postopek odsvetoval, po njegovem je boljše držati asimino v loncu in jih presajati v vedno večjega,
kolikorkrat je pač potreba, dokler ni ˝zrela˝ presaditev na stalno mesto. Postopek presajanja iz proste vzgoje na prosto... pa je izrecno odsvetoval.
Optimist: 11. Dec. 2016
Iz lonca v lonec presajat je škoda časa in denarja. Če nimaš placa za stalno posaditev je bolje, da jo nabaviš tedaj ko ga imaš. Najceneje...
Če ji boš naštimal dobre pogoje v loncu, bo kmalu preplitek, če jih ne boš bo stagnirala. V obeh primerih boš na zgubi...
mravlja: 11. Dec. 2016
No, za vsakdanjo in splošno rabo ti postopki niso, v ˝izjemnih˝ primerih je pa dobro vedeti, kaj in kako.
AndrejK: 11. Dec. 2016
mravlja: presajal sem sadike, ki so rastle na prostem 1 leto. Sadike, ki so v tem letu slabo rastle (vejice do 5cm, rumenkasti listi) niso imele skoraj nič večji koreninski sistem kot ob sajenju. Sadike, si so zrastle 10cm+, pa so imele močno povečan koreninski sistem. Vse so imele več močnih korenin, ki so rastle praktično navpično v globino. Kopal sem pol metra globoko, pa nisem uspel izpuliti posamezne korenine, vse sem odtrgal. To početje ni smiselno.
LP, Andrej
mravlja: 11. Dec. 2016
Andrej,
kam s takimi sadikami, ki v prvem letu slabo rastejo? V lonec na ˝krepčanje˝... ali pa se zavržejo?
AndrejK: 11. Dec. 2016
Po enem letu slabe rasti še ni nič določenega. Če v tretjem letu ni prirasta 20cm+, potem ga verjetno ne bo nikdar. V tem primeru ne pomaga presajanje v lonec, ta sadika je pač slaba. Presajanje v posodo in enoletna rehabilitacija v rastlinjaku je smiselna za sadike, ki so lepo rastle, pa jih moramo žal presediti na drugo mesto.
Lp, Andrej
juglans: 11. Dec. 2016
@AndrejK, me veseli, da se moje razpredanje potrjuje s prakso. Sicer s samimi asiminami nimam veliko izkušenj, sem pa vzpodbujal, razkopaval in opazoval toliko različnih rastlin, da sem na koncu zaključil z ugotovitvijo, ki je: "rastline se obnašajo po tipih in jih lahko tako popredalčkaš na nekaj osnovnih modelov z nekaterimi specifikami." Ti mali detajlčki pa človeka vseeno radi presenetijo.
Neko podobno situacijo opazujem pri orehu posajenem v lonec. Nekako je obstal v njemu, to se pravi da ga nisem utegnil posaditi in tako ždi na previsu "bi - nebi". Seveda je poglavitna težava ta, da praktično vse korenine naredi na dnu posode, oz. vsako pomlad na novo požene kakšno skozi odprtine izven lonca in ta se sploh ekstra razbohoti. V jeseni, ko pospravljam ter prestavljam lonce jo kakopak odtrgam. In tako že tri leta "jovo na novo".
Vse je skoncentrirano na dnu in izven, večino volumna posode pa je nezasedena s koreninami.
@mravlja, pozdrav iz Sibirije
... ampak resno, dobrodošel v klubu nepoznavalcev. Toda predsednik in "kapo di banda" nevednih sem jaz. Verjetno mi ne sežeš do gležnja.
Vsako leto na novo spoznavam posebnosti moje lokacije. Ljudje si predstavo o Beli krajini slikajo na osnovi poletnega kopanja na Kolpi, ... pa ti "konci" skrivajo še mnogo kaj. Na momente je prav pasje.
Aja, poslovila se je sama. Ne poznam razlogov, ne govorim asiminščine. Ampak povsem mogoče je to, kar je omenil Andrej. Seštevek večih negativnih dejavnikov. Enostavno jo je letošnja pozeba totalno zakomirala, nikoli še tako. Nato je le še vegetirala. Preko poletja so lepo po etažah odmirale veje, od spodaj navzgor. Sedaj malce navihano pričakujem, če bo morda naslednje leto kaj ozelenelo iz zemlje. Pa četudi ne, ker tole "pozebanje" me je malce odbilo od nadaljnega poizkušanja z njo.
juglans: 11. Dec. 2016
| AndrejK je napisal/a: |
| Po enem letu slabe rasti še ni nič določenega. Če v tretjem letu ni prirasta 20cm+, potem ga verjetno ne bo nikdar. V tem primeru ne pomaga presajanje v lonec, ta sadika je pač slaba. Presajanje v posodo in enoletna rehabilitacija v rastlinjaku je smiselna za sadike, ki so lepo rastle, pa jih moramo žal presediti na drugo mesto. Lp, Andrej |
Navezano na to trditev.
Resni in odgovorni drevesničarji, oz. vsi ki kakorkoli vzgajajo trajne rastline se v primeru ostankov proizvodnje, ki še za eno leto obstane na vrtnariji resno trudijo za ohranjanje vitalnosti rastline. Prijemi so različni, verjetno jih je toliko, kolikor je strokovnjakov, ampak skupni imenovalec vseh tehnik je vzpodbujanje in ohranjanje nove rasti v dodatni sezoni rastline v loncu. Presajanje je včasih neizvedljivo (razlog je lahko precej širši in ne le zgolj izvedbene narave), rastlina pa brez sveže zemlje in dodatnega prostora za korenine težko ohranja minimalno rastno potenco. To po navadi pripelje v stagnacijo in slabenje rastline. Na pogled neizostrenega opazovalca se ji niti ne vidi, vitalno pa je oslabljena. Če je takšno stanje preveč izrazito in po možnost še dolgotrajno, jo je največkrat zelo težko, če že ne nemogoče na novo postaviti na "zeleno vejo".
Vsaj po mojih izkušnjah se je v takšnih primerih pametneje odločiti za drug, vitalnejši primerek. (neperspektivne pa zavreči ali prestaviti v "experimental mode")
Bistveno je to, kar je Andrej že večkrat izpostavljal. Ključna je prirast zadnje rastne sezone in s tem je pojasnjeno večino pomembnih stvari za rastlino in nadaljni potencial.
je pa težko, ker običajno izkušen človek takšna stanja težje prepoznava in se nato uči na nepojasnjenih napakah; tega je zelo veliko, na žalost ...
lovor: 12. Dec. 2106
| juglans je napisal/a: |
| Naj pripodam razmišljanje in opazke pri podobno okarakterizirani rastlini z glavno korenino - hrastom. Pred tem pa še. Menim, da so bile ti dve asimini izkopani na kakšnem peščenem, oz. prodnatem področju, in še to je moralo biti tudi v globini dokaj rahlo, nekompaktno področje. Pred časom sem opazoval odstranjevanje večjega hrastovega štora. Drevo je imelo cca 3/4 m premera in pričakoval sem malce konkretnejše sopihanje večjega rovokopača. No, ampak izkopan je bil brez kakšnih večjih pretresov, razen tega, da je bil koreninski sistem košat in neroden. Predvsem me je zanimalo kako bo zgledala situacija z glavno korenino, ki pa je ni bilo v takšni obliki, kot sem jo pričakoval. Na globini 70 morda 80 cm je koreninski sistem zaključil z vertikalno rastjo in v tem območju se je nato razpredal le v horizontali. Pa je bila zemlja brez kakršnega koli kamenja. Globoka zemlja bi rekli, v resnici pa področje s kompaktno glineno podlago. Zaključek. Če zemlja ne omogoča razrast korenine, se le te ne razvijajo v tisto smer, pač pa drugam. Po navadi je to v vrhnjem sloju, recimo do 3/4 metra globoko. Upam si ugibati, da tudi večina naših asimin ne naredi niti podobne situacije pod zemljo, kot jo impozantno prikazuje zgornja slika. Seveda pa to ne pomeni, da drevo nima tendence rasti glavne korenine, le da se to malce prilagodi obstoječim razmeram. Tako, malo razmišljam. Sicer pa vse predhodno povedano drži. Lovor je spraševal o prestavitvi iz lonca na stalno mesto in to po mojem nebi smelo biti kakorkoli problematično, ... razen, če se ne poglobim v nekatera skrita dejstva. Z namenom čimbolj jasne slike jih bi nekoliko v pretiravanju opisal na sledeč način. Drevo z zelo specifičnim koreninskim sistemom in za posode precej neprimernim, torej slabo razvejanimi koreninami, se v posodi dolgoročno ne more dobro obnesti. (OK, pri tebi se je, a kljub vsemu ...) Posledično mu slabi vitalnost in s tem življenska moč. To se predvsem opaža v ekscesnih situacijah, ki jih potem težje premaguje, poleg tega pa so korenine zavite v bloku, ki ga je določala posoda. In to zadnje je sploh največkrat determinantno za slabši uspeh v prihodnjosti. Zaradi zmanjšane vitalnosti in potencialnih sprememb z neugodnimi razmerami se prav lahko zgodi, da rastlina ne zmore dovolj hitro pognati nove rasti korenin izven prvotne koreninske grude, zato pa bolj ali manj očitno vegetira brez vidnejšega napredovanja. Ponavadi si to razlagamo kot nekakšno "šok" situacijo zaradi spremembe, ki da rastlina potrebuje čas, v resnici pa je "šok" situacija zaradi izčrpanosti in nezmožnosti prebitja kritične točke z največjo napako ki jo izberemo v pomoč. Čakamo, da si rastlina opomore. Konkretno takšna rastlina ni zmožna pognati močnejših in mladih korenin v svežo zemljo, čeprav je ta dobro pognojena in samo mlade korenine omogočajo dober ter obilen sprejem vode s hranili. Na prvi pogled se to zdi nemogoče, a se v praksi pogosto dogaja v primerih presajanja starejših rastlin iz posod na prosto, vzporedna težava pa je tudi izsušenost koreninske grude v zemlji. Zaradi skoncentriranih korenin se gruda hitro izsuši, mi pa tega ne opazimo, ker je le ta zasuta v zemlji. V takšnem stanju je najpametnejša pomoč rastlini redno zalivanje s hkratnim dognojevanjem, da rastlino dobesedno poforsiramo k bujni rasti. Tudi, če je za vrsto netipično obilnejša rast, je manj škode, kot obratno. Nezgrešljiva analogija je: "Kakršna rast nad zemljo, takšna rast je tudi pod zemljo." in tako zagotovilo, da so uspele pognati nove močnejše korenine v svežo zemljo. Recimo, da bi takšno pozornost namenjal do dve leti, nato pa bi verjetno že moralo biti dovolj moči za samostojno premagovanje poletnih suš in podobnih situacij. A, da se ne bo zalivalo in dodatno dognojevalo kar tako povprek, naj se opazuje prvo rast rastline do zgodnjega poletja in se šele nato odloča za ukrepe. Vseeno pa na začetku z dodatno nego naredimo manj škode kot pa obratno. Obilo uspeha, ... pa malo poročaj o opaženih detajlih, ki sem jih želel izpostaviti. (upam, da sem bil dovolj jasen) |
juglans, hvala za zelo temeljit odziv. Torej- imel sem svojo v začetku dvoletno asimino na balkonu, presajeno v loncu 1 leto; namerno sem izbral okoli 15 cm širšega in globjega kot originalno v drevesnici, češ da asimina hitro dela globoko centralno korenino. Zdaj, ko sem drevesce po 1 letu presajal na vrt, ni imela nobene dolge centralne korenine. Niti najmanj kaj podobnega kot je v fotki prenesel ctrj iz ZDA. Sploh ni naredila kakšne izrazite centralne korenine v loncu. Celo ni s svojimi koreninami prerasla vse zemlje v loncu. Imela je lepe velike zelene liste in prirasta mogoče malo manj od 10 cm, a več kot 5 cm. Meni se zdi čisto spodbudno, lahko pa se motim, ker z asimino nimam nobenih izkušenj. Predvsem si očitam, da ji pri presaditvi zdaj na vrt nisem naklonil boljše zemlje. Kjer sem kopal jamo, očitno ni prav dobra. Nameraval sem ji dodati uležan konjski gnoj, pa ga nisem dobil. Malo sem obogatil zemljo ob presajanju na dnu jame in ob straneh z nečim podobnim biogreni. Upam, da mi asimina ne bo preveč zamerila.
Mislim, da sem prekopirala vse. Če sem kaj zameštrala, me prosim opozorite, da bom popravilaNazadnje urejal/a muha 02 Jan 2017 21:44; skupaj popravljeno 2 krat
