Stran 1 od 3
Navadni lovorikovec
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: Po Mar 27, 2017 11:37 pm
Napisal/-a miha188
Pozdravljeni,
ker bom zasadil navadni lovorikovec za živo mejo, malo gledam naokoli in me zanima kje ste ga kupili in kakšne so izkušnje? En prodajajo sadike v višino in "štrlita" dve, tri vejice, spet drugi malce nižje, vendar lepe krošnje...
Objavljeno: To Mar 28, 2017 1:39 pm
Napisal/-a Sonceluna
Jaz tudi ze kat nekaj casa oprezam za njimi in se najbolj nagibam k nakupu v Obiju. Za malo vecji grm je cena okol 10 eur. So pa visje sorte, primerne za zivo mejo. Tam sem jih ze kupila pred leti, sadike so bile zmerne cene in kvalitetne.
Zdej jih rabim kolicinsko kar nekaj ker moram zasaditi ca 20m zive meje. Pa cakam ce bo se kak popust;)
Objavljeno: To Mar 28, 2017 10:46 pm
Napisal/-a juglans
miha in sonceluna;
Hodita po tankem ledu z vajimi željami. Ali se nič ne vozita naokoli in opazujeta okolico. Sploh letos so grmi zelo požgani, mlade rastline pa suhe - pomrznjene do tal. (na zelo veliko mestih, sploh pa na vetru in soncu izpostavljenih legah)
Če že vstrajata, sadik ne kupujta v akcijah, ker so z razlogom.
V resnici sploh ne vem kaj bi svetoval, ali pa vsaj izrazil mnenje.
Morda bi se nagnil v najbolj sigurno smer, ko bi iskal starejše in odpornejše grme, ki ne pozebajo vsako zimo znova. Ko bi našel primerek, bi lastnike prosil za nekaj vej, ki bi jih v jeseni, ali pa spomladi potaknil in tako pričel z ustvarjanjem žive meje. Morda bi bilo to še najbolj sigurno, vse ostalo pa je do te mere rizkantno, da nikakor ne morem razumeti kako to reč sploh še svetujejo / ali pa si jo zaželijo za živo mejo.
Je kar kruto namreč, ko po parih leti poizkušanja obupajo ter izruvajo mlado požganino, ter jo nadomestijo s čemurkoli.
Nisem povsem siguren, imam pa občutek, da so odpornejše vrste z malimi in temnejšimi listi. Morda tudi starejši primerki in tozadevno starejše sorte.
Tu doli opazujem grm velikosti manjšega drevesa in zelo redko katero spomlad je popaljen. Recimo nekaj takega bi bilo dobro izhodišče, ... si mislim, nisem pa siguren.
Je pa prva opcija najbolj elegantna. Kupiš in posadiš pa je, samo ....
Objavljeno: Če Mar 30, 2017 3:07 pm
Napisal/-a BorutL
Jaz sem uspel pred leti dobit sejance lovorikovcev in razen sadilnega leta, ko z rastjo niso pravočasno zaključili, praktično nikoli ni bilo ne pozebe, ne požiga - skratka - nobenih komplikacij. Vejica tu ali list tam pač ne šteje.
Nikoli zalivani, sajeni na močno izpostavljeni legi.
Verjetno je odvisno od tega, kakšne "sorte" je rastlina in je potem bolj ali manj občutljiva.
Priznam pa, da sem bil izredno presenečen nad hitro rastjo, saj sem pričakoval vse drugo prej.
Objavljeno: Če Mar 30, 2017 3:17 pm
Napisal/-a muha
juglans je napisal/a: |
Nisem povsem siguren, imam pa občutek, da so odpornejše vrste z malimi in temnejšimi listi. Morda tudi starejši primerki in tozadevno starejše sorte.
|
Drži. Imam tri. Dva sta z velikimi širokimi bleščečimi listi. Pri obeh grmih je pozeblo vse, kar je zraslo pozno poleti. Eden je z ozkimi listi, temu ni bilo nič.
Če že lovorikovec za živo mejo, potem naj bi bil ta z ozkimi listi. Je bolj gost in ga je laže obrezovati in oblikovati. Tudi raste hitreje.
Še sliki:
1. temu z večjimi listi je letošnja zima požgala vršičke
2. Ta z manjšimi listi je bil obrezan le zato, da se čez leto ne bi preveč razkošatil. Zima ga ni prizadela
V živo je razlika v velikosti listov večja, kot pokažeta sliki.
Objavljeno: Če Mar 30, 2017 6:29 pm
Napisal/-a mfranc
Se mi tudi zdi, da je ta sorta, z ozkimi listi bolj odporna. Tudi naš grmiček (ki bi lahko bil že velik grm, če ga ne bi strogo držali nazaj) je čisto lep prišel v pomlad in se pripravlja na cvetenje.
Pred štirimi in več desetletji, ko ni bilo nobene izbire, pa smo imeli eno občutljivo sorto. Enkrat na začetku je pomrznil do tal, ampak ostal živ, in potem še parkrat z manjšimi ozeblinami.
Ga pa imam v spominu, da se je z leti precej aklimatiziral!_________________mfranc
Objavljeno: Če Mar 30, 2017 7:02 pm
Napisal/-a nimam pojma
Pred nekaj leti sem kupila v Obi-ju 10 sadik tega "okroglolistnega"(imam v spominu, da je imel to oznako v imenu) lovorikovca.Bile so lepe, približno 70 cm visoke rastline in cena še kar ugodna.Dve leti je bilo vse v redu, pa je prišla zima, ko je bilo samo en dan(noč) -16°C, potem pa nekaj dni samo par stopinj pod ničlo,pa je šlo 8 sadik adijo.Preživeli sta samo dve, ker sta bili malo manj izpostavljeni.
Lani sem pri hčeri, ki ima živo mejo višjo od dveh metrov, izkopala kakšnih 15 mladic, jih posadila v lonce in seveda jeseni pozabila nanje.Bile so na južni strani hiše tik ob zidu pod streho in pred nekaj dnevi ob prvem obisku na vasi pravi šok: preživele vse sadike do ene.Res pa je,da jih je verjetno malo vseeno zalilo, dež ali sneg.
Zdaj pa bistvo: to je lovorikovec, ki ima ozke, ne tako bleščeče krasne liste, so pa bistveno temnejši od onih iz trgovin.Niso tako "povoščeni" in res spominjajo na lovor.Domnevam, da je to tak, kot ga ima Muha.
Zato bi se pridružila Juglansovemu mnenju, da je včasih mogoče bolje iti po daljši poti, pa bo mogoče tudi uspeh boljši.
Seveda pa ne odvračam od nakupa sadik, če bodo na primerni legi in zime primerne, da bodo preživeli, potem ni bojazni, da bi starim grmom pozeba škodila.Moja dva "preživelca"sta zdaj visoka cca 2,5m in sta letošnjo zimo prestala brez posledic.Torej....._________________Sem zrasla na asfaltu, nimam pojma.
Objavljeno: Po Apr 03, 2017 10:59 pm
Napisal/-a miha188
Se opravičujem za pozen odziv. Hvala za vsa mnenja, je slika bolj široka. Z veseljem bi šel od začetka s potaknjenci ali mladimi sadikami, vendar je problem lokacija hiše ob prometni cesti in s tem želja po čimprejšnjem zakrivanju, da lahko v miru pred hišo sedim. Kako hitro se pa v širino razrašajo...
Objavljeno: Po Apr 03, 2017 11:25 pm
Napisal/-a voda
miha188 poglej pod "lovor višnja" (hr.), lovorikovec - Prunus laurocerasus, klikni na slike in ...lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)