Stran 1 od 1
Vse lepo o vrtnicah, 24. 03. 2018
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: To Mar 27, 2018 9:11 am
Napisal/-a Melona
Društvo ljubiteljev vrtnic je minulo soboto v sodelovanju z Arboretumom Volčji potok pripravilo zdaj že tradicionalni dogodek Vse lepo o vrtnicah. Udeležili sva se ga tudi Poezija in jaz in morda ni napak, če delim svoje vtise.
Najprej me je spremenjen vhod opomnil, da res že dolgo nisem bila v arboretumu. Zdaj je ob prodajalni in vodi mimo steklenega prostora, kamor je treba pogledat za knjigami in skodelicami in voščilnicami in čaji in ah ... Če človek vstopi še razsoden, ga tam že odnese.
Po kavi in prigrizkih, ko sem bila vesela že znanih obrazov z lanskega in predlanskega srečanja, pa takoj puščica naravnost v srce! Martin Vissers, belgijski žlahtnitelj.
Natančno je opisal postopek, po katerem sam žlahtni. Poezija in jaz sva si le kimali, popolnoma enako počneva. Le da nimava tako razkošnega prostora za sejance in rastlinjaka. Še nekaj stvari nama je potrdil; nima smisla skrivati staršev vrtnic. Tisočkrat je ponovil križanje, da bi dobil enak sejanec in ni uspel. Se je pa med velikimi žlahtniteljskimi hišami razpasla navada skrivanja, no, brez potrebe. Na koncu njegovega predavanja sva celo imeli priložnost na kratko poklepetati z njim. Blaženi, vam povem.
Od kdaj so vrtnice?
In tole njegovo vam moram pokazati. Poglejte, kako jo lahko oblikujemo!
Poznamo ga najbolj po tej, kajne? Sam pravi, da je tehtal, če naj jo spusti na trg ali ne, ker ni med najbolj zdravimi. Ampak vsemu navkljub je njegova najbolje prodajana vrtnica.
Nadaljevala je Breda Čopi, predsednica DLVS, podpredsednica svetovne zveze DLV in mednarodna sodnica na ocenjevanjih vrtnic. Predstavila je vrt, kjer je bil rojen Maks Fabiani. Odprt bo za javnost, namenjen prireditvam in porokam in kakor sem razumela, bo nekatere prostore možno v te namene najeti. Velikega dela se je lotila in odlično ji uspeva. Poudarek je na belini, ramblerjih, vzpenjavkah, oh, ena sama lepota bo tam!
Popolnoma me je navdušil Robert Rogič. Občinsko strukturo Postojne mu je uspelo prepričati, da so vrtnice primerne za zasaditev javnih površin. Celo povezal je ljudi v skrbi za vrtnice, zalivajo jih, obrežejo ... Odlično, odlično, držim pesti, da mu uspe vse, kar si je zastavil.
Matjaž Mastnak nam je povedal, da v arboretumu zasajajo vrtnice, na katere so cepili vatikanske. Prav tiste, mimo katerih se sprehaja papež. Nekaterim bo to veliko pomenilo in prav je, da vrtnice sadimo z zgodbami, ne kar tako, nabrane priložnostno in vseh barv na kupu.
Sledil je pregled vrtnic v rozariju in pogovor o obrezovanju. Že velikokrat slišano, pa vedno kaj novega.
Poezija, lahko še ti kaj dodaš? Gotovo sem kaj pozabila povedati. In fotke so slabe, svetloba ni bila prava, fotograf pa tudi ne.
Objavljeno: To Mar 27, 2018 10:53 am
Napisal/-a mil
Pozdrav
Najlepša hvala za izčrpno poročilo. Veselim se bodoče zasaditve v Postojni. Ja, pa tudi v Arboretum bom z veseljem spet pogledala.
Želim vama še obilo veselja in uspehov.
Lepo bodimo, Mil
Objavljeno: To Mar 27, 2018 12:32 pm
Napisal/-a NOVALIS
Hvalaaa za predstavitev. Letos moram v Volčji Potok...no,pa saj grem vsako leto,samo letos pa namensko k vrtnicam, res 
Objavljeno: To Mar 27, 2018 11:09 pm
Napisal/-a Sončna
Hvala za poročilo. Bo zanimivo videti, kako bodo vrtnice uspevale v Postojni. Kar ostra klima. Ravno danes popoldne v Postojni vozila skozi nevihto s snegom in ledom.
Objavljeno: Sr Mar 28, 2018 1:55 pm
Napisal/-a Poezija
Na vsakem takem dogodku se napasem posebnih energij, navdušenja, z odprtimi očmi, ušesi in čuti za vse, kar nam imajo govorniki za povedati.
Bil je zelo lep dogodek in moram reči, da so ti dogodki DLVS kot tudi v Arboretumu res lepo organizirani, zato pohvala organizatorjem. Ni nas bilo veliko, kar je gotovo botrovalo to, da je bil verjetno prvi toplejši vikend brez dežja za delo na vrtu. Vsi smo v zamudi, a meni je tak dogodek prvi po pomembnosti, zato ga ne bi mogla zamuditi.
Delo žlahtnitelja sem že prej zelo dobro poznala, saj ga spremljam. Imam tudi njegovo Minervo in vem zakaj je tuhtal, ali bi jo dal na trg ali ne. Mislim da samo zaradi rasti, ne bolezni. Vrtnica je zdrava. Ampak pri takih vrtnicah, ki rastejo navzgor in niso široke se pač kupi dve sadiki pa je. Kajti ima druge vrednosti.
Meni zelo zanimivo je to poglavje, kako lahko vrtnico z različnim obrezovanjem pripraviš do tega, da ti dela kot grm ali je polplezalka. Ampak to ne omogočajo vse sorte vrtnic, odvisno je od tega, kakšne gene imajo. V tej konkretni beli drobnocvvetni vrtnici je veliko genov od Lensovih hibridnih muškatk, ki so same po sebi mogočne in ta je prilagodljiva, da se jo lahko na ta način obreže in ravno tako cveti nizko.
Rožni vrt vile Fabiani sem že enkrat opisala iz lanskega obiska z DLVS in si moj opis lahko preberete v tej isti rubriki.
Imela sem priliko spoznati zelo prijetno osebo - g. Rogiča, saj sem z njimi prišla v Arboretum. Prav vesela sem, da mu je uspelo ustvariti nekaj novega v Postojni - vse to je njegova zasluga. Komaj čakam, da grem enkrat to pogledat ko bo cvetelo.
Papeške vrtnice je seveda treba imeti v Arboretumu. Požele bodo zanimanje in sadike bo gotovo lahko prodajati, saj je le malo mest, kjer so dosegljive vse oz veliko na enem mestu.
In potem obrezovanje: Tokrat se mi zdi da sem odnesla res ogromno! Enkrat pred leti sem bila na neki delavnici, a bilo je več ljudi in nisem bila čisto blizu, pa nisem toliko odnesla. Tokrat pa kratko, bistveno, jedrnato. Govoril je g. Mastnak, poleg njega je kakšno dopolnitev dal g. Sosič kot tudi g. škorjanc. Dragi moji, premalo obrezujemo, preveč puščamo, na koncu so grmi tukaj pomlajeni, doma pa tega ne morem reči. Sedaj ko sem prišla iz tega prikaza obrezovanja sem ročna in gotova, kaj točno odrezati in koliko razredčiti, kaj pomladiti. Kako puščati stare debele čepe do drugega leta in jih ko se posušijo drugo leto šele odrezati.
G. Simona sem osebno še vprašala kako ravnati z mladimi sadikami, ki jih posadimo. Rekel je, da damo gnoj samo spodaj pod sadiko in ne še v sredini sadike plus na vrh, ker je preveč. Tudi drugo leto boljše da ne, ali zelo malo gnojenja. Zakaj? Ker prvo in drugo leto je bistveno, da korenina zraste in ne vtnica. Zato tudi porežemo vejice, ki ne smejo biti visoke. Tako bo vrtnica naredila lepšo rast in ne bo imela dolge šibe in le na koncu cvetove.
Po tem obrezovanju sem šla do mojih mladih sadik vrnic, posajenih v oktobru in jih prikrajšala, ter zredčila. Simon je rekel, jaz bi pustil 3 nastavke - veje. No jaz sem jih, tam kjer jih je bilo res več in so bile debelejše vejice pustila 4, 5 ali 6. Pri tistih, ki imajo rast hibridnih čajevk pa tudi samo 3.
Verjamem, da bom tako pomagala grmu, da zraste v lep, kompakten grmiček.
Korenin je bilo rečeno, naj se ne bi rezalo. Reže se jih zaradi transporta, če so predolge, drugače pa raje ne.
Tisti ki še niste bili na delavnici obrezovanja in imate doma kar nekaj vrtnic, se ga preprosto morate udeležiti. Boste videli, kakšen užitek je potem prijeti vrtnico in jo z novim znanjem obrezati.
_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.