Stran 1 od 79
Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - I.
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: So Jun 01, 2013 1:54 pm
Napisal/-a TwityPity
Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum
Glej tudi:
- Najljubše sorte ameriških borovnic
-Pink lemonade
Avtor: mfranc
Ameriške borovnice sodijo med najbolj zdravo in celo zdravilno delikatesno sadje. Pomagajo pri slabokrvnosti, urejujejo prebavo in vrednost sladkorja v krvi ter vračajo moč in vitalnost vašemu organizmu, saj so polne vitaminov in mineralov.
Jagode ameriških borovnic imajo veliko hranilno vrednost. Bogate so s sladkorjem, suho snovjo, kislinami, vitamini, rudninami, vsebujejo pa tudi številna organska barvila - antociane. Poseben, skladen okus dajejo borovnicam hlapne snovi, ki so po sestavi drugačne, kot jih imajo gozdne borovnice.
Kakor vse vrste jagodičja so tudi borovnice nizkokalorično sadje. Pomembne so v dietetični prehrani in domačem zdravilstvu. Zaradi vsebnosti kislin, aromatičnih snovi, pektinov spodbujajo izločanje sline in pomagajo pri prebavi. Velika vsebnost kalija v jagodah vpliva na izločanje vode iz organizma. Jagode vsebujejo tudi čreslovino, zato delujejo razkuževalno, poleg tega varujejo stene ožilja.
Že dolgo je znano, da uživanje borovnic lajša težave pri ledvičnih kamnih, vnetju mehurja, kroničnih črevesnih vnetjih, hemoroidih, grižah. Svež borovničev sok je dobro razkužilo za ustno votlino in grlo.
Poseben pomen imajo borovnice v prehrani in lajšanju težav sladkornih bolnikov. Naravno barvilo mirtilin, ki ga vsebujejo tako jagode kot listje borovnic, omejuje in znižuje vrednost sladkorja v krvi. Pri zdravljenju sladkornih bolnikov dobro učinkuje tudi uživanje čaja iz borovničevega listja.
V novejšem času borovnice pogosto izsušujejo za shranjevanje, tako da jagode po hitrem postopku dehidrirajo, da vsebujejo le 5 do 10% vlage, saj so po ponovni ovlažitvi ravno tako napete in ohranjajo značilen okus svežega sadja.
Besedilo kopirano z dovoljenjem uporabnika ferdo36, vir: http://www.lavrinc.com/
Navodila za sajenje borovnic: http://drevesnica.lj.kgzs.si/sajenje%20borovnic.htm
Rezultati raziskav ameriških borovnic: http://borovnice.si/prevod.htm
Gojenje borovnic v loncih in opis nekaterih sort (v angleščini): http://www.specialtycrops.colostate.edu/scp_exp_demo/blueberries.htm
Bolezni in škodljivci borovnic (v angleščini): http://whatcom.wsu.edu/ag/comhort/nooksack/ipmweb/blue/pest_profile.html
Video, kako se lahko razmnožuje ameriške borovnice (by izbet): https://picasaweb.google.com/108683942814201078554/RazmnozevanjeBorovnic#5984772058237451154Nazadnje urejal/a TwityPity 02 Jun 2014 10:57; skupaj popravljeno 5 krat
Objavljeno: Sr Jun 05, 2013 12:55 pm
Napisal/-a muha
Februar 2013
| ferdo36 je napisal/a: |
Hej borovničarji!Zbudite se in škarje v roke.Sonce sije in grmi so še v mirovanju zato je čas za obrezovanje.Pri tem bodite natančni in odločni.
Premalo porezani grmi rodijo mnogo-drobiža! |
Marec 2013
| bobolino je napisal/a: |
| Ferdo, bo potrebno začet gnojiti ali dodati sulfat? |
| ferdo36 je napisal/a: |
Bobolino!
Z gnojenjem pa kar še počakaj.Ko se oglasiš,se vse pogovoriva! |
| ferdo36 je napisal/a: |
mfranc!
Letos so bile borovnice ob hujšem mrazu zaščitene,zato ne pričakuj
kakšnih večjih poškodb.
Franc!
Takšna kot si želiš je Chendler.To je najdebelejša sorta do sedaj.
Upam,da bo Bobolino imela še kaj prostora,ko bo prišla po druge
stvari.Nekaj ima zase,nekaj za Katrinco,sedaj pa še zate tako,da
najbrž na bo problema.
Lp. Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: |
Tulpika!
Svetoval bi ti Duke,ki ja zelo zgodna,med poznimi pa Chandler(najdebelejša,in Elliott.Od sort,ki jih je svetoval Izbet je nekatere težko
doditi.ali so licenčne,ali nepreizkušene,ali pa niso več na sortni listi.
Poveži se z Bobolino,če bi bila poštarka,želje pa mi pošlji na ZS.
Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: |
Danes sem si končno ogledal Pink limonade in ugotovil,da je kar dobro prezimila.Mladi,pozni vršički so pozebli,nekaj vejic je sneg polomil,
generalno pa je lepo preživela.Upam,da bo tako tudi naprej.Poleg standardnih,komercialnih sort,imam tudi cca.40 manj pomembnih sort. |
| ferdo36 je napisal/a: |
Če niste v jeseni gnojili z N-P-K je sedaj pravi čas.Z amonsulfatom pa se
gnoji v začetku cvetenja in še 2x na 14-20 dni.Ne pretiravajte!
Po juniju ne gnojite več,niti foliarno! |
| ferdo36 je napisal/a: |
Z insekticidi borovnic ni treba škropiti in tudi proti moniliji v vrtovih ne.
Če nejdeš obžrte liste poberi gosenice ali pa postavi gnezdilnice za sinice in bodo one opravile vse delo.O moniliji na borovnicah in o gnojenju pa
smo že pisali.Preglej forum o borovnicah in sigurno boš našel odgovore.
Pobrskal sem nazaj,poglej stran 41 in 42.Tam boš našel vse o gnojenju. |
| ferdo36 je napisal/a: |
golubv!
Pri škroplenju se vedno drži tega,da škropiš pred dežjem.Glivične bolezni se razvijajo pri veliki vlagi.Torej preventiva.Če pade več kot 20 l/m2
moraš škroplenje ponoviti.Od bakrenih pripravkov uporabi Champion,
ki ima najboljšo oprijemljivost.Ne boj se da boš zastrupil zemljo z bakrom.
V celi Sloveniji,razen Primorske,v zemlji primankuje bakra,ki je pomemben mikro element.Baker je ekološki fungicid!
Če se le da,škropi zvečer,ko ni več čebel in čmrljev.Temperatura naj bo
več kot +7 st.C.Velja za vsa škropiva tudi,če niso strupena za čebele.
Sicer pa si kmalu nabavi tudi čebele,da ne boš odvisen od drugih za
opraševanje in še dobro boš premislil s čim im kdaj boš škropil.
Lp. Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: |
Baker je splošna preventiva pred gljivičnimi boleznimi deluje pa tudi
na bakterije.Preprečuje raka škorje Phomopsis in Fusicacum in koreninski
bakterijski rak.Preventiva je tudi za monilijo itd....
Pri nizkih temperaturah in odprtih brstih lahko pride do ožigov.
V sadjarstvu je baker zakon!Če zamudite pravi čas škroplenja,škropite
kasneje z nižjo koncentracijo in raje ponovite (split aplikacija). |
| ferdo36 je napisal/a: |
Lahko je samo mali zimski pedic,ki dela škodo na borovnicah,tako gozdnih kot ameriških.Predvsem objeda listje,zato ne vidim smisla
škropiti že sedaj.Pred leti je bila prerazmnožitev pri nas,vendar so sinice
situacijo sanirale.Pri nas sta za borovnice registrirana Calypso in Piromor.
Ne enega ne drugega nisem še nikoli uporabil,pa imam 4 ha.
Na razumem pa zakaj bi gnojil z ureo in nato še z amonsulfatom?Ureo se uporabi kadar je pH pod 4,0 če pa je več pa AS,vendar ne več kot 60 kg/ha čistega N,to je 300kg AS/ha.
Ne pretiravaj z gnojenjem in škroplenjem!!!
Registrirane fungicide si oglej na netu:Tehnolaška navodila za sadje 2013. |
| ferdo36 je napisal/a: |
Pri nas je registriranih več sredstev,nikjer pa ne piše,da moraš vse
uporabiti.V novih nasadih bolezni običajno ni in se razširijo šele sčasoma
pa še to ni nujno.Borovničarji imamo vsako leto izobraževanja in posvete,
zato se poveži z Alenko Caf svetovalko za sadjarstvo pri KGZS.
Sicer pa je članek dober in korekten.
Veš,tudi ko prebiraš katere bolezni lahko dobiš,te ima,da bi se cepil proti vsem,požrl vse antibiotike,aspirine in vsa druga zdravila.Potem pa ugotoviš,da tudi brez zdravil kar dobro eksistiraš.
Tudi v nasadu moraš možnost okužbe spoznati in ukrepati,če je nujno.
Pomisli koliko dela imaš z enim škroplenjem,koliko stroškov in še obremenjuješ okolje.Fungicidi in insekticidi so le izhod v sili!Premisli,da boš svoje borovnice tudi sam z veseljem jedel.Če pa boš borovnice prodajal,kar vejetno,boš pa boš videl,da so kontrole res ostre!
Potrebno pa je mnogo znanja in toizpopolnjevati nenehno!
Lp. Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: |
| Ko bo primerno vreme poškropi s polovičnim odmerkom,če pa opaziš kakšne okužbe,lahko ukrepaš kasneje. |
| mfranc je napisal/a: |
Nxyz, 60 l bo zadoščal za kar nekaj let, čeprav je Bluecrop normalno velik grm, do 2 m in še preko. Tudi če misliš sode žagati na pol ???, bo šlo.
Sam sem ravno danes šele počedil lončnice in sklenil da Chippewa, St. Cloud in Sunshine Blue še ne bom presadil v večje lonce. Posajene tekom predlanskega leta v 12 litrske lonce, letos še ostanejo, in gredo šele naslednje leto v nekaj večje. Bluedrop in Pink Lemonade so v 7,5 litrskih loncih in je možno da tudi tam ostanejo ...  . So pa vse naštete iz ranga pritlikavih in manjših/polovičnih sort.
Zimo so preživele še kar v redu, redko kakšen vršiček je pozebel, ker ni dozorel les pred zimo, sploh poganjki ki poženejo jeseni.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Kot je napisal mfranc je 60 l posoda za do 5 let,100 l pa za 10 let.Če boš kasneje sadila na prosto,bo kar dovolj.
Golubv!
Ta amonsulfat je čisto pravi.Običajno ima 20,6 % N in 25-30 % S.
Granulacija pa je podobna soli ali pa debelejša zrna z imenom Unico ali Pratico.Mirno lahko posuješ nekje sredi aprila,nato pa še dvakrat na 20-25 dni.Vsakokrat šibko pest (7-8 dag).Po možnosti pred dežjem ali pa zalij.
Lahko ga tudi vkoplješ.Količina je seveda na grm.Torej rabiš 3x40 kg AS.
Nisem opazil,kdaj si sadike posadil?Te količine so za grme starejše od
7 let.Prvo leto se ne gnoji! 2. leto 8kg N/ha 4.leto15, 6. leto 22,8.l.32N/ha
Pretiravanje z dušikon povzroča šibke,neodporne grme in drobne sadeže.
Kje pa si odkril AS. |
| mfranc je napisal/a: |
| Miha34 je napisal/a: | mfranc, ali imaš tudi sorto Top Hat in ali si v Sloveniji kupil omenjene dwarf sorte? Ali je možno pripeti kakšno sliko teh borovničk (lansko, ko so bile še zelene)?
Hvala in lp, |
Ne, Top Hat nimam, poznam po opisu. Nekako sem ob izboru izločil tiste najnižje, 30 - 60 cm (1 - 2 ft.), ker se mi zdi, da je od njih premalo pridelka ...  . Malo za šalo, malo zares, plan mi je bil borovnice končne velikosti 1,0 do 1,5 m, ki so še vedno obvladljive, tudi kar se tiče eventuelnega shranjevanja pozimi; vsaj pod streho, da jih ne polomi sneg. To predvsem velja za zimzelene južne borovnice. Torej od dwarfa navzgor do half-size borovnic.
So pa te male, dwarf, seveda zelo atraktivne in v loncu pravi okras vrta, balkona, terase itd.
Lahko pa rečem, da sem te dni malo poškilil na splet in novih sort je zopet cel kup  - indijakoromandija za tiste, ki imajo prostor in voljo za novitete :grin: . Sam se ne grem več , ni prostora in se moram definitivno vsaj dveh lončnic znebiti (oz. dveh vrtnih) :( :( .
Miha34, s slikami sem bogi, sem se sedajle ob iskanju slik raz....l kako "varčen" sem s fotoaparatom. Pripenjam ponovno slike iz leta '11, '12 ...
5. november 2011
Tista zadaj je lansko jesen (2010) posajena sorta Nui, ki pravzaprav ni več lončnica, ampak je že na gredi  .
Tamle v loncih, z leve so:
- St. Cloud, bolj pozna sorta, zelo okusna, do 1,2 m višine
- Sunshine Blue, južna severnoameriška borovnica, zimzelena , zelo okusna, do 1,0 m višine
- Chippewa, sredina sezone, zelo okusna, do 1, 4 m višine
So v cca 12 l. loncih
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
10. Nov 2012
Pink Lemonade, do 1,5 m višine, v 7,5 litrskem loncu
Bluedrop, isto v 7,5 L loncu
SunshineBlue 90 - 120 cm, v 12 litrskem loncu
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Golubv!
Moral boš prenehati premišljevati kaj bi še dal na borovnice in na zemljo.
Borovnice so skromne rastline,ki ne prenesejo preveč gnojenje in
eksperimentiranja.Osnovno gnojenje z AS in nekaj malega N-P-K,
popolnoma zadostuje.Marsikomu so borovnice propadle zaradi preveč gnojenja!Če je zemlja premalo kisla,jo zakisaj z zeleno galico
ali z žveplom.
Staro pravilo je:dvakrat okopano je enako,kot enkrat pognojeno!
Razne kisline pa pusti pri miru!Sicer pa:na napakah se učimo,vendar
eksperimentiral bi lahko s petimi sadikami,500 sadik pa je preveč denarja
in truda.
Nočem te preveč učiti,upam pa,da ne boš delal istih napak kot smo jih
pred 30-imi leti mi. |
| mfranc je napisal/a: |
| golubv je napisal/a: | | Imajo tudi limonsko kiseline, nekje sem bral da jo lahko dodaš v vodo za zalivanje in tako pripomoreš kislosti tla. |
O limonski kislini za zakisanje substrata sem razmišljal tudi sam, še več, tudi kupil sem jo . Človek kar nekako "zapade pod vpliv bio, eko itd. "strokovnjakov" , ki jim je vsak klasičen element kot npr. žveplo, baker, itd strupen, pa čeprav so to elementi, vgrajeni v rastline in jih kot mikroelemente moramo (po potrebi) dodajati kot gnojila.
Saj se citronska kislina tudi uporablja za namene zakisanja. Ampak ravno lansko leto smo se izobraževali ob zanimivem testiranju/raziskovanju, ki je obravnavalo zelo veliko področij vzgoje am. borovnic.
Avtorji raziskave: Bernadine C. Strik, Department of Horticulture, Oregon State University
David R. Bryla, USDA-ARS Horticultural Crops Research Unit, Corvallis, OR
Dan M. Sullivan, Department of Crop and Soil Science, Oregon State University
Raziskovali so tudi vplive in rezultate zakisanja, oz. nižanja pH, z žveplom in citronsko kislino. Obravnavani substrat je baziral pretežno na žaganju.
Pridelek na poljih tretiranih z žveplom je bil 55 % višji kot na kontrolnem polju (netretiranem), in na polju s citronsko kislino 42 višji.
Tudi zanimiv podatek, meritev pH vrednosti po šestih letih; z žveplom tretirana polja so imela povpreček pH 4.3, in s cintronsko kislino 5.5.
Sicer pa tudi mene čaka letos dodatno zakisanje z žveplom, kar nisem napravil lani .
LP
P.S. da ne prejudiciram - podatki o nekaj nižjem, potrebnem pH velja za borovnice, ki rastejo pretežno na žaganju. |
| mfranc je napisal/a: |
Zanimivo vprašanje, JernejZ; torej iz prve roke lahko povem, da se krajšati res ne da, to sem sam poskusil. Zaradi omejene višine (protitočna mreža nad borovnicami) sem poskusil krajšati na nižje poganjke, odvajati, pa borovnica tega ne mara. Po drugi strani pa mi hržice napravijo res ultra metlaste poganjke, tam kjer to ne želim  .
Mislim, da bom v prihodnjosti poskusil kopirati hržico, to pa pomeni da bom na željeni višini odščipnil filigranski košček vršička, tako kot se zgodi z vršičkom, ko hržica vanj odloži jajčeca in res čisto mali košček vršička odmre. In potem sproti ščipal nepotrebne stranske vejice. Upam da bo delovalo, in da se pri "krajšanju" s hržico v poganjku ne zgodijo kakšni kemični ali hormonski efekti.
Sem letos pri obrezovanju tudi opazil tanke, pretegnjene in neobrasle, že lanske poganjke, na katere nimam več vpliva. Kar pogrešam obliko grmov, kot so bili prva leta. Sem pa letos prvič grme/poganjke res rigorozno razredčil (in jih bom še ), saj so pretegnjeni poganjki tudi rezultat preveč gostega, osenčenega grma.
Pa še kaj drugega, morda pomanjkanje PK? ; bo še Ferdo kaj povedal.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Kdor je gledal 23.3. oddajo Na vrtu,o rezi borovnic,se verjetno sprašuje,kakšno je pravilno obrezovanje.Gospod Kren je odličen drevesničar,ni pa gojitelj borovnic.Videli ste,da ima obrezani grm
3 debele in eno nekoliko mlajšo vejo.Vse tri je nujno odrezati in grm pomladiti.Vse obrezovanje temelji na odvajanju,čemur se normalno izogibamo,če se le da.Stare veje imajo stisnjene prevodne cevi in omejen dovod hrane.So leglo bolezni in zajedalcev.Tak grm lahko vzržuješ samo z intenzivnim tretiranjem z insekticidi in fungicidi ter intenzivnim gnojenjem z N-P-K in dušikom.Normalen grm mora imeti najmanj 10 vej
starih od 1-6 let.Starejše veje izrezemo pri tleh.
Priporočam,da ne posnemate tega načina rezi! |
| ferdo36 je napisal/a: |
| V. Myrtillus je naša evropska borovnica.Morda imaš kakšno posebno selekcijo ali pa je navadna naša gozdna borovnica. |
| mfranc je napisal/a: |
Evo, naše pinkice so preživele! Sicer pa že po podatkih ne bi smelo biti kaj hujšega .
En problemček vidim z južnimi sortami, oziroma z nižjimi, pritlikavimi. Kako jih obrezovati, če sploh kaj .... .
SunshineBlue je še hujši "problem" in po raznih fotkah se sprašujem, ali so sploh kaj obrezane.
Tule http://farmerfredrant.blogspot.com/2012/02/growing-blueberries-in-containers.html se mi zdi logičen nasvet; če želim obdržati nizek, košat grm, izrezujem močne, navpične poganjke. Če se že pojavijo.
Pink Lemonade se mi po rasti zdi primerna za oblikovanje v višji ali nižji grm, kakor bo komu ustrezalo.
Tule je opis "najboljših" sort http://www.sdedible.org/blueberry-care--cultivars.html za bolj južna področja, recimo naše primorje.
Zanimiv mi je izraz semi-dwarf cultivar Sunshine Blue, torej polpritlikava, sem bi od mojih uvrstil še St. Cloud in Chippewa, Pink Lemonade je z višino 1,5 m v rangu Half-High Blueberries.
Oznake pa niso zabetonirane , samo približno označujejo velikost, glede na samo približne podatke.
| Miha34 je napisal/a: | | Pink Lemonade, posajena jeseni v lonec (cca, 90L) ni odvrla vseh listov, imam jo na balkonu, čez zimo zavito v kopreno. |
Si glede na velik lonec borovnico postavil na stalno mesto ?
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Med pritlikave bi uvrstil tudi North country in North blue.Visoki sta
približno 1m.Po imenu se vidi,da so severne sorte.Morda bom jeseni imel kakšno sadiko.Odvisno od prijema. |
April 2013
| ferdo36 je napisal/a: |
Res je,da baker nekoliko zavre rast,zato se jeseni,ko odpade listje
tretira z 1% raztopino,sedaj spomladi,preden se brsti odpirajo pa z 0,3%.
Če pa se brsti že odpirajo pa s polovično dozo tj.0,15%.V takem vlažnem vremenu je preventiva nujna! |
| ferdo36 je napisal/a: |
Polaka me je prosil,da napišem moje izkušnje z določenimi sortami
borovnic.Razdelil sem jih v tri skupine:
1.Sorte,ki jih poznam samo iz literature ali interneta:
Huron,Denis blue,Hortblue poppins,Legasy,Hanahs choice,Kaz pliszka;
južne:Misty,Star;nizke:polaris.Teh sort ne bi komentiral!
2.Sorte,ki jih imam premalo časa,da bi dajal kvalitetne napotke:Darow,Bonifacy,Pink limonade,Chipewa.
3.Sorte,ki jih bolje poznam:Spartan-odlična,vendar občutljiva na bolezni .
Erly blue-zelo zgodnja z veliko pecljevo jamico,ki se nerada zasuši.
Bluejay-sorta nerada dozoreva!Brigita-zelo trde trpežne jagode.
Reka-Prevelik nastavek plodov,posledično predrobni plodovi.
Bluegold-odlična vendar se peclji ne ločijo.Goldtraube-nemška sorta,srednje debela,šibek poprh,bp.Herbert-odlična,nekoliko mehka
ni odporna na bolezni in hud mraz.Lateblue-pozna,bp.Meader-premalo rodna.Rubel-avtohtona am.sorta,drobna,prva gojena sorta.Toro-debela vendar premalo rodna.
Južne sorte:od vseh preizkušanih je samo O¨Neal zdržala več naših zim.
Nizke:North country in North blue,nizke,debele in premalo rodne.
To je samo nekaj sort in nekaj malo vtisov.
Seveda tukaj manjkajo še vse glavne sorte,ki se sedaj sadijo,vendar me
je Polaka prosil za te. |
| mfranc je napisal/a: |
Miha34, pri prekopavanju velja res biti previden, koreninski sistem je tako nežen in unikaten. Rajši premalo kot preveč!
Največ smo naredili, če smo borovnice posadili v različne materiale, najhujši problem je šota, iz te se v globini napravi dobesedno mastna, pacasta "svinjarija", ki ne prepušča nobenega zraka. Lahko bi k substratom za borovnice dodajali perlit - pravzaprav ne vem zakaj ga ne ... .
Normalno zadošča že vsakoletno dodajanje zastirke, predvsem material iglavcev. Korenine imajo že tako tendenco, da same poiščejo bolj hranilno in zračno plast, to pa je proti površju.
Žaganje je zelo cenjeno, res pa naredi plast, ki je prav zoprna pri zalivanju. Lahko narediš zastirko iz mešanice mulč lubja in žaganja, ali žaganje in sekanci.
Tudi sam še vedno iščem "idealno zastirko", vse imajo pluse in minuse .
Ima pa tudi žaganje nekaj plusov, take skorje veter ne raznaša (kot npr. presušeno lubje). Glede zalivanja pomaga enkrat, do dvakrat letno površino zrahljati.
Splača se tudi dodajati manjše količine kremenčevega peska.
Bom pa letos naredil lanski plan, nabavil bom opran kremenčev pesek in ga nasul v luknje (narejene z nekaj cm debelo palico); naj bi bile globoke vsaj 30 cm in več.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Vedno več gojiteljev borovnic se pritožuje,da borovnice propadajo zaradi zablatenja substrata.Svetujem jim,da naj v substrat vmešajo sekance
(smreka),kose lubja,kremenčev pesek,nasekane veje iglavcev,kroglice
stiropora ipd.Lahko nekaj od tega ali pa tudi vse to.Seveda pa je osnova še vedno šota in žaganje.In ne pretiravati z namakanjem!
To lahko dodaste tudi večjim grmom s tem,da jih z vilami dvignete in spodaj dodate mešanico sredstev za rahlanje in šote.Grmi naj bodo dvignjeni nad nivo!
Ta substrat pa pri mineralizaciji porablja dušik(N),za to ga je treba dodajati in sicer 3x po 10 dag,med 15.aprilom in15.junijem,seveda kot amonsulfat. |
| mfranc je napisal/a: |
Da bom bolj konkreten - zgoraj omenjeni ukrep za zračenje tal pod borovnicami bom izvedel pri moji prvi in drugi gredi z borovnicami.
Za naveden ukrep zračenja sem se odločil zaradi pomanjkanja "radne snage" pri hiši, pa stari grmi so že precej razmetani na široko. Kdor pa ima probleme z posedlimi, prenizkimi grmi, je pa metoda z dviganjem grmov, kot omenja Ferdo36 odlična priložnost za rešitev dveh problemov na mah.
Pri obeh gredah sem absolutno pretiraval z šoto! In nekaj sličnega (kot pri meni ) sem dostikrat zasledil tudi na forumu, nekako takole gre zgodba; nabavil sem nekaj bal šote, pa jih je zmanjkalo ... . Sem nabavil nove, pa jih je .... :grin: .
Bolj direktno, za eno sadiko smo porabili dve in (veliko) več 250 litrskih bal šote. In ko sem govoril o mastnem blatu v globini, je za to zaslužna šota.
Iz današnjih izkušenj lahko mirno rečem, da je pol vreče na sadiko več kot dovolj, sploh kar se zdravja grmov tiče.
Sem pa včeraj iz tretje grede dal ven Aurore, ki sem jih sadil novembra 2009, porabil sem eno vrečo šote, ves uporabljeni material pa je razviden tule http://rastline.mojforum.si/rastline-post-35749.html&highlight=aurora#35749.
Na žalost sem moral od hiše dati dve borovnici zaradi prostorske stiske in sta šli pravzaprav najlepši, letos že močno v rodnosti .... :( :( :( . Splet okoliščin, zavisnosti na moji mali parcelici .
Škoda, se nisem spomnil, da jih pofotkam, mogoče jih bo novi lastnik, ko bodo zacvetele .
Obe sta imeli že kar konkreten koreninski sistem, in je bilo dosti dela za dva, da sva jih okomandirala.
Najbolj me je razveselilo, da je substrat okrog korenin in tudi daleč pod njimi zračen in prhek, brez najmanjše sledi gnilobe ali zapacanosti. Zasluga uporabe raznih materialov, največ je žaganja, pa veliko lubja in kremenčevega peska.
takole je en dan samevala prazna greda, pravzaprav "razvalina" ; po robovih se vidi lanska zastirka, žaganje.
substrat pa prhek, lahko bi ga z rokami štihal ; in kljub deževju na kubik, brez pretirane moče, ravno pravšen.
Nove borovničke, Pink Lemonade, so bile v 7,5 l loncih. Napravile so kompaktno grudo in ni bil problem z ev. razpadom pri presajanju.
Vse bolj se mi zdi, da je za vse lončnice dobra preverjena metoda postopnega presajanja v večje lonce. Ponavadi vzamemo eno,
ali dve številke večje lonce, odvisno od rastlin pa presajamo na leto do tri leta – do končne velikosti pač.
Dopolnilni material pa zopet malo šote, mulč lubja, žaganja, peska. V samokolnici pa malo priboljška okrog koreninske grude:
mešanice zemlje za azaleje, pesek, lubje. Čez nekaj dni pride še finalna plast, tokrat malo drobnega borovega lubja.
LP |
| mfranc je napisal/a: |
| izbet je napisal/a: | | Eno stvar mi povej... Ali sadikam, ki jih sadiš nič ne poškoduješ koreninskega sistema? Tu mislim tako, da se korenine spodaj "razbijejo", raztegnejo. Jaz sem namreč opazil, da se koreninski sistem prej/lepše formira, kot da jih pustiš cele v obliki prejšnjega lonca. Ali to velja samo za jesensko saditev. Opažam, da se je pri vseh lončnicah pričelo aktivno podtalno življenje. |
Ne boš verjel, po havariji v lanski pomladi sem bil sedajle zelo vesel, da so grude ostale cele :grin: . Lani spomladi sem iz lonca na gredo presadil Nui, bil je že zelo lep grm, samo v enem letu ni uspel zapolniti 50 litrski lonec s koreninami, naredil je samo čisto tanko mrežo lasnic po obodu. Ta se je pri presajanju raztrgala, in sem grm ohranil pri življenju z velikimi težavami . Prepričan sem, da bi pri sajenju v jesenskem času, grm bistveno bolj preživel takšno havarijo.
Sicer pa nimam toliko izkušenj z borovnicami, da bi lahko preferiral katerikoli način presajanja, z "razčesavanjem", ali brez; če bo še prilika, bi kaj takega probal kvečjemu jeseni.
Sicer je generalno priporočilo za sadike, da se očistijo vse stare zemlje, če je ta zelo slaba, ali pa "predobra" , ko vrtnarji vtaknejo sadiko v čisti šotni substrat, za "turbo vzgojo". Moje so rastle v substratu po domačem receptu .
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Challenge!
Pozdravljen med borovničarji!Glede AS pa ti predlagam,da prosiš
Bobolino,ki je večkrat pri nas in običajno ne odreče usluge,da je kurir.
Če pogledaš podatke boš videl,da je iz totega konca.AS pa lahko dobiš tudi pri nas.
Lp. Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: |
Oprosti spregledal sem fotko.Izgleda,da je res kapar.Tako uničene veje poreži in zažgi.Z ostalih pa postrgaj ščitke.Sedaj škropiti nima smisla.
Smo pa o kaparju že veliko pisali na forumu.Prihodnjič slikaj vrat grma. |
| mfranc je napisal/a: |
St. Cloud že skoraj odcveteva.
LP |
| mfranc je napisal/a: |
He, he, Ferdo36 ; letos St. Cloud ni bil nič na toplem , sem pa zaščitil lonec, no ja, pa še ob steni zaprte terase so bili lonci, kar je mogoče pomagalo za bolj zgodnje cvetenje.
Saj cvetijo skoraj vse sorte, tudi na vrtu. Najbolj cveti Chippewa, pa Nui; na koncu pa so Sunshine Blue, zanimivo kako me je prevarala , pinkice pa imajo čisto majhne cvetne popke in je že najbolj olistana.
Čisto nič ne razumem BlueDrop :-? , pojavili so se šele listni brstki, o cvetnih ne duha ne sluha ... .
No ja, zanimiva je ta raznolikost .
LP |
| mfranc je napisal/a: |
Malus, se mi zdi da Ferdo36 ni govoril o letošnjem mrazu. Verjetno je mislil na lanski mraz in lansko listje.
Takole pozebe jeseni nedozorel les, še najmanj listje, lahko tudi del poganjka, večji ali manjši ... .
- Znak prepoznega gnojenja, če se to zgodi na borovnicah severnega področja Amerike, t.i. North (American Highbush) Blueberry, ki čez zimo zdržijo temperature značilne za 3 - 5 temperaturno cono, to je razpon od - 23 do - 40 °C . Celinska Slovenija je cona 7, - 12 do - 17 °C.
- Sedaj smo se začeli ukvarjati z "eksotiko"  , npr. raznimi borovnicami južnega predela Amerike South Blueberry; ki so večinoma križanci južnih borovnic, Rabbiteye s severnimi. In imajo manjšo toleranco da mraza, pri meni SunshineBlue, Pink Lemonade, z možnostjo malih pozeb.
Najhujše bo (tako kaže) z BlueDrop, v "sorodstvu" z Azorsko borovnico; ta jo bo težko odnesla brez manjših ali večjih "ozeblin"
Ne morem pa za konkreten primer čisto ovreči možnosti kakšne bolezni, ožiga, plesni, ampak je ne najdem za tako poškodbo ...
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Seveda sem mislil lanske poganjke in liste.
Hrušev ožig pa je na borovnicah ne pride v poštev.A.B. je odporna!
Mfranc!
Seveda sem se šalil.Tudi pri meni cvetijo:Bluetta,Herma,Bluecrop,....... |
Maj 2013
| ferdo36 je napisal/a: |
Igy!
Trsni rilčkar je lahko hud škodljivec ob prerazmnožitvi.Posebno rad ima
rorodendrone in azaleje.
Glede zvijanja listov je več možnosti:motnja v prehrani,kar ob letošnjem vremenu ne bi bilo čudno.Minilo bo samo!!!!Lahko so uši.Preglej natančno z lupo!Nobena znana bolezen borovnic nima takih simptomov.
Poročaj! |
| ferdo36 je napisal/a: |
Zatiranje rilčkarjev je zelo zahtevno.Prvič;ne jezite se če vam kosi
razkopljejo grede,v nadaljevanju pa so edino učinkovite Entomopatogene
nematode,ki jim previmo tudi lasasti črvi.Več preberite na straneh Metroba.Nekaj koristi je tudi z nočnim otresanjem grmov in tretiranjem z Mospilanom 20 SG.Odstranite rododendrone in azaleje iz bližine borovnic! |
| ferdo36 je napisal/a: |
Tretiranje po dežju je kot gašenje požara.nekaj rešiš večina pa zgori!
Tretita se pred dežjem in to z ustreznim,dovoljenim in registriranim sredstvom.Sama škropilnica ni pomembna,vendar boljši so pršilniki kot
škropilniki.Pomambna je izbira sredstva in pravočasnost tretiranja.Količino
določiš na hektar tako,da računaš 2000 grmov na ha.Poveži se s svetovalko za sadjarstvo Alenko Caf na KGZRS. |
| ferdo36 je napisal/a: |
Srbski članek ima nekaj grobih napak:hlevski gnoj je primeren samo
star vsaj 3-4 let,v svežem pa je večina N kot nitrat.Tudi KAN je nitratno gnojilo,ki je za borovnice škodljiv in v nekaj letih propadejo.Članek je
očitno pisal nekdo,ki ni imel ravno veliko znanja o borovnicah.
Miha!
Pinkica je pač eksot in kot takšno jo tudi jemlji.Bomo videli čez leta kako
se bo obnašala. |
| mfranc je napisal/a: |
Pinkica res izgleda kot pušpan grm, tudi po barvi listov ; no ja, v grobem . Polna poganjkov. Mogoče bo potrebno malo prilagoditi rez, že sproti odstranjevati nadštevilne poganjke, da ne kradejo hrane in sonca tistim, ki zadoščajo za lepo razvit grm. Rodni grm .
Vsekakor bo tekom sezone pod nadzorom ; pa kakšno borovničko upam bomo probali.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
V pomladnem času,z veliko dežja je rdečenje listov običajno znak pomanjkanja dušika N.Posuj med ali pred dežjem slabo pest amonsulfata okoli borovnic,seveda okoli vsake.Ponovi čez kakih 7 dni.Namesto AS
lahko za silo uporabiš ureo,vendar pol manj! |
| Miha34 je napisal/a: |
Plod letošnjega vremena
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
|
| mfranc je napisal/a: |
Hm, tole bi lahko bil Phomopsis, vsaj jaz sem letos (prvič! ) dobil tega vraga. Sem se ravno pripravljal da kaj napišem .
Naj ne bi bil med najhujšimi boleznimi in se ga da z ukrepi imeti precej pod kontrolo. Vsekakor je vreme sprožilo napad.
Najbolje da Ferdo36 kaj več pove ...
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Lahko je Phomopsis,lahko pa tudi Botritis.Ker je napoved še vedno deževna,je nujno tretirati s fungididom s kratko karenco:Teldor,Swicth,
oli nekaj podobnega.Najboljši pa bi bil Signum,ki ima zelo širok spekter
in zatira tudi antraknozo in druge gnilobe.Lahko tudi Bellis,ki ima enako sestavo kot Signum,vendar ni registriran za borovnice.Vsi ti fungicidi imajo karenco za borovnice 7 dni!Po tertiranju naj bo suho vsaj 2 uri,vendar je bolje tretirati tudi med dežjem,kot pa sploh ne!
Čeprav se treteranju izogibamo,je v takem vremenu nujno! |
| mfranc je napisal/a: |
No, sam sem mislil da sem "fasal" (moje borovnce ) Botritis, potem pa s pomočjo Ferdota ugotovil, da je to Phomopsis.
"Olajševalna okoliščina" (mojega nepoznavanja ), še nisem imel teh bolezni - oteževalna pa da nisem korektno izvedel jesenskega in spomladanskega škropljenja z bakrom. Jeseni invalid, spomladi sem enkrat škropil z bakrom, pa še to skoraj v dež.
Sem pa sedaj enkrat škropil z Bellis fungicidom, predvsem zaradi trajnosti deževnega vremena, samo ugibam lahko kako daleč bi se razvile okužbe .
Jeseni in spomladi pa bolj resno k preventivnemu škropljenju z bakrom in odstranjevanju suhega, okuženega lesa.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: |
Baker je v sadjarstvu zakon!Z jesenskim škroplenjem,ko odpade pol listja,v do 3% konc. in spomladi pred odpiranjem brstov (lahko 2X),z
0,2-0,3% konc!Tako se izognemo marsikateri okužbi,posebno v takem deževnem vremenu kot je letos.Lahko je biti uspešen sadjar,če je pomlad topla in suha! |
| ferdo36 je napisal/a: |
| A.borovnice se lepo debelijo in čez kakšnih 14 dni bomo prve pojedli. |
| Aye-Aye je napisal/a: |
Ferdo36  Pozdravljen! |
Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 06:51; skupaj popravljeno 5 krat
Objavljeno: Sr Jun 05, 2013 3:25 pm
Napisal/-a ferdo36
Hvala vsem za dobrodošlico!Upam,da tu ne bomo politizirali!
Tudi jaz pozdravljam vse stare znance na novem forumu._________________Narava vse povrne!
Objavljeno: Sr Jun 05, 2013 4:34 pm
Napisal/-a TwityPity
ferdo36 dobrodošel, če bo kaj politike, bodo samo vici v Čveku ;)
Tudi naša AB se pripravlja, jo bo treba počasi zaščititi.
Objavljeno: Če Jun 06, 2013 1:31 am
Napisal/-a Igy
Ja res bo treba mrežo čez potegniti._________________LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
Objavljeno: Če Jun 06, 2013 3:41 pm
Napisal/-a ferdo36
Pri nas je ves nasad dokončno pokrit._________________Narava vse povrne!
Objavljeno: Če Jun 06, 2013 10:22 pm
Napisal/-a miha34
Hm, pri nas se borovnice lepo debelijo, grmi imajo krasne poganjke...o kakšnem barvanju pa ne duha ne sluha....bom pa vseeno počasi pripravil mrežo.
Objavljeno: Če Jun 06, 2013 10:36 pm
Napisal/-a ferdo36
Miha34!
Dobrodošel med nami!
Naš nasad je bil pred današnjo nevihto dokončno pokrit.To ni majhno delo,če si predstavljate skoraj 40 000 m2 mreže!Na srečo toče ni bilo._________________Narava vse povrne!
Objavljeno: Pe Jun 07, 2013 8:38 am
Napisal/-a miha34
Hvala Ferdo....in lep prozdrav vsem ostalim.