Stran 1 od 61
brbrin zelenjavni vrt skozi vse leto
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: Če Dec 06, 2018 12:39 pm
Napisal/-a brbr
Naj na začetku povem, da je moja želja, da bi v tej temi sodelovali vsi s svojimi izkušnjami, pomisleki, predlogi. Naj tole služi le kot podlaga za naše prizadevanje biti na svoji zemlji kar se da zelenjavno samooskrben. Prepričana sem, da nam bo skupaj uspelo.
Že dolgo časa se pripravljam na tole temo, a nikoli ni bil pravi čas, ker pri naravi nikoli ne veš, kda je konec in kdaj začetek.
No, zdaj se mi zdi idealen čas za predstavitev mojega zelenjavnega vrta in opisovanja, kaj, kdaj, in kako raste na njem.
Vrt sem v oskrbo prevzela od tasta leta 2003. Prva leta sem sledila njegovim navodilom. S časoma, ko so me rastline povsem osvojile, pa sem se vedno bolj odmikala od njegovega načina obdelave in pridelave. Leta 2006 sem izvedela za biodinamični način kmetovanja. Takrat sem se včlanila v društvo Ajda in se šele dobro začela spoznavati s procesi v naravi. Istočasno sem začela spoznavati tudi permakulturni način ukvarjanja z zemljo. Tako je zdaj moj način ukvarjanja z vrtom ena velika mešanica obojega pa še česa tretjega, dodala pa sem še kaj svojega.
Naprimer kolobar.
Kot vemo obstaja triletni kolobar, ki upošteva potrebe rastlin po hranilih. Biodinamika uporablja štiriletni kolobar, ki upošteva dele rastlin (korenina, plod, list, cvet), ki jih uporabljamo.
No, meni noben od obeh ni bil po meri, ker pri naši porabi niso posamezne skupine enakovredno zastopane in tako ne zasedajo enake površine. Pa tudi z vrstenjem sem imela nemalo problemov, ker se je zgodilo, da so bile površine zasedene, ko bi morala posaditi naslednjo zelenjavo.
Po mnogih urah/dnevih tuhtanja sem izdelala kolobar, ki zadovoljuje naše potrebe po zelenjavi, upošteva vrstenje rastlin skozi vse leto in omogoča trajno regeneracijo tal.
Vrt je razdeljen na tri poljine, približno enake površine. Vsaka poljina ima 4 grede. V grobem je prva poljina namenjena plodovkam, druga korenovkam in tretja stročnicam. Naslednje leto pridejo plodovke na mesto stročnic, korenovke na mesto plodovk in stročnice na mesto korenovk.
Na vrtu je še mala "neuvrščena" površina, ki jo uporabljam za razlićne namene, odvisno od trenutne potrebe..
Zdaj pa še velikost:
rdeča poljina -letos so jo zasedale plodovke = 40.68m2
oranžna poljina - letos so jo zasedale korenovke = 40.80m2
zelena poljina - letos so jo zasedale stročnice = 42.24m2
Skupaj torej 132.78m2 neto površine gred. Na tej površnini pridelamo skozi vse leto takorekoč vso zelenjavo za potrebe naše družine in še za kakšnega več.
Prilagam še slikico vrta za boljšo predstavo
_________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Dec 06, 2018 1:31 pm
Napisal/-a Lpmami
Tole bo pa zanimivo, Brbr, bom sledila._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Če Dec 06, 2018 1:31 pm
Napisal/-a muha
brbr: 
Mislim, da bo v pomoč tudi marsikateremu novemu vrtičkarju.
Objavljeno: Če Dec 06, 2018 2:45 pm
Napisal/-a brbr
Upam, da si bomo tule vsi izmenjevali izkušnje in se skupaj trudili najti najboljšo rešitev iz trenutne zagate. Ne dvomim, da se jih bo v enem letu nabralo ničkoliko...
No, da nadaljujem. Moram nadoknaditi zamujeno.
PRIPRAVA TAL
V začetku vrtnarjenja sem se najbolj ukvarjala z rastlinami. Zdaj mi je pa vse bolj jasno, da se moram najprej in najbolj ukvarjati s prstjo. Če je ta v redu, bodo rastline tudi (bolj ali manj).
Tako se bodoča sezona začne s pripravo zemlje jeseni. Biodinamika uči, da naj se opravi glavno gnojenje jeseni. Takrat se hranilne snovi s pomoćjo talnega življa vgradijo v strukturo prsti, kjer so potem na voljo celo rastno obdobje. Če pa gnojimo spomladi, se snovi ne povežejo s prstjo, so topne v vodi in se spirajo v podtalje. Rastlinam pa so na hitro dostopne. Tako gnojenje povzroči /(pre)hitro rast rastlin, ki so zaradi tega manj odporne. Če je to res ali ne, ne vem, ker nisem strokovnjak. Vem pa, da na vrtu nikoli nimam težav z ušmi, tudi ne pretiranih napadov gosenic ali kakšnih drugih škodljivcev.
Glavno gnojilo v mojem vrtu predstavlja kompost. Na kompost odlagam samo odpadke od doma pridelane zelenjave. Kar je kupljenega (pradvsem sadje) gre v zabojnik, ker ne želim na vrt vnašati skodljivih snovi iz konvencionalnega kmetijstva.
Pod lesko, v senci imam dva kompostna kupa. Na enem zbiram odpadke skozi vse leto, drugi pa zori in ga jeseni potrosim po vrtu.
Letos sem s pripravo kompostnega kupa zamujala. Tako sem ga uspela pripraviti šele vćeraj. Pripravljam ga po biodinamičnem postopku in za pripravo uporablja kompostne preparate. Ti naj bi pomagali k harmonični predelavi odpadkov v humus in zagotavljali kar najmanjšo izgubo snovi.
5 preparatov (kopriva, kamilica, hrast, regrat, rman) se vsakega posebaj pomeša s prgipčem prsti in se ga položi v vogale kompostnega kupa, ko je ta zložen do polovice. Koprivin preparat je vedno v sredini. Potem se kup zloži do konca. Ves kup se nato poškropi z baldriajnovim preparatom, pokrije z listje/slamo. Tako pripravljen kompostni kup pustimo stati eno leto.
Lani pripravljen kompostni kup se je spremenil v prhki humus, ki sem ga potresla po gredah, kjer so letos rastle stročnice in bodo naslednje leto plodovke. Če ga je več, ga potresem tudi na druge grede...
Na mesto lansekga kupa sem včeraj nastavila novega, ki bo na voljo naslednjo jesen...
Kup z zbranimi odpadki sem preložila na novo mesto. V kupu se je razgradnja že začela. V določenih plasteh je bilo vse polno rdečih deževnikov, ki sem jih previdno preložila v novo domovanje.
Na dnu kupa pa je bila razgradnja takorekoč končana.
Ko je bil novo nastavljeni kup visok približno polovico končne višine, sem nanj položila biodinamične komposte preparate.
Potem sem na kup preložila še ves preostali material, vso površino kupa dobro poškropila z baldrijanom in prekrila z listjem. Vse skupaj sem malo obložila z vejami, ker vm, da listje kaj kmalu razfrcajo ptiči, veter in težnost..
Poleg komposta sem letos uporabila tudi eno leto star konjski gnoj, ki sem ga potresla po gredah, kjer bo naslednje leto rastel krompir._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Pe Dec 07, 2018 12:22 pm
Napisal/-a mil
Pozdrav
Čudovito. Zrelo koristne informacije, Hvala
Lepo bodimo, Mil
Objavljeno: Pe Dec 07, 2018 1:40 pm
Napisal/-a brbr
Hvala za zanimanje... Upam pa, da boste vsi, ki tole gledate tudi kaj dodali.
Jaz medtem nadaljujem s predstavitvijo - nismo še na tekočem. Tule prilagam sliko vrta z vrisanim jesenskim gnojenjem. Na gredah je že prikazana razporeditev poljin za drugo leto.
Rdeče - plodovke pridejo na površino, ki so jo do zime zasedali fižoli, ki so zemljo založili z dušikom (vsaj upam, da so). Stročnic nikoli ne pulim, da s koreninami ne odstranim tudi nabranega dušika. Letos sem rastline samo potisnila s kolov in pustila vse skupaj na gredi. Na površino sem potem natrosila kompost.
Oranžne - korenovke bodo zasedale površino lanskoletnih plodovk. Ta površina je bila s kompostom gnojena lansko jesen. Korenovke (razen krompirja) tudi niso pretirane ljubiteljice gnojenih površin. Tako sem letos raztrosila le malo komposta (ga ni dosti ostalo). Le na bodoči krompirjevi gredi sem posula preperel konjski gnoj. Tako sem za krompir gnojila prvič in bom šele drugo leto videla ali je bilo prav ali ne.
Zelene - stročnice pa pridejo na površino lanskih korenovk. Tu sta bili dve gredi krompirja kar dobro pognojeni, drugi dve pa ne. Te zdaj nisem nič gnojila. Ne vem, mogoče bo za visok fižol premalo hranil...
_________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Pe Dec 07, 2018 1:54 pm
Napisal/-a tajana
Brbr lepo si tole predstavila in pregledno. Ko berem, nehote primerjam z mojim načinom dela. In iščem ideje, kaj lahko poenostavim pri sebi. Že cca 10 let dela svoj vrt brez prekopavanja, razen dela kjer imam posajen krompir. Vsako leto do tri leta nazaj ga sem širila. Zdaj imam približno 600 m2 in to zadostuje, da smo samooskrbni z vso zelenjavo razen žit. Največji problem imam pridelati zadostno količino komposta za zastirko in hkrati kot gnojilo._________________CARPE DIEM
Objavljeno: Pe Dec 07, 2018 2:15 pm
Napisal/-a Plamenka
Krasno, brbr! 
Z zanimanjem bom sledila.
Objavljeno: Ne Dec 09, 2018 2:38 pm
Napisal/-a Žlehtnoba
Se pardoniram - ena neumestna:
Tile rdeči deževniki so pokazatelj, da kompostna zmes še ni predelana do konca. Letos sem svoj kompostni kup razprostrl po vrtu; seveda ni bila vsa masa predelana, tako da so šli zraven tudi ti rdeči deževniki. Od nekod sem dobil podatek, da menda v navadni vrtni zemlji ne preživijo, ker nimajo kaj početi (=predelava organskih odpadkov). Zanima me, kako drugi postopate pri tem - a jih dejansko ločujete in vračate v kompostnik ali pač na pol predelane mase sploh ne dajete na vrt?
(vem, spet težim, nasveta pa nobenega...)_________________go with your instinct to live as you want
_________________naredimo svet lepši
