Stran 1 od 3
Češnca
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: Sr Apr 24, 2019 2:02 pm
Napisal/-a češnca
Nekaj slik, da si lažje predstavljate, s čim se ubadam, ko ne pijem kapučina v K8.
Sadovnjak s prvega kota.
Sadovnjak z drugega kota. "Moja" sadna drevesa so do rdeče strehe, ki je sosedova.
Kompostirati na veliko smo začeli lani aprila, prej je oče vse biološke odpadke odpeljal v gozd. Oba kompostnika sva izdelala z očetom in ju je možno razstaviti po nivojih, kar je zelo pomembno, glede na količine biološkega odpada, ki nastajajo. Od aprila oktobra sem zložila 12 kubičnih metrov po metodi vročega kompostiranja, po kateri je kompost uporaben že po šestih tednih. Poleg kompostnikov je letošnji zmlet zeleni odrez.
Še kompostnika od blizu. V bolj oddaljenem kompostniku je že precej razpadel kompost, ki se je nabiral čez zimo. Ta razpada po metodi "zmeči na kup in pusti", ker je bilo čez zimo premalo odpadkov, bogatih z dušikom in prenizke temperature. Bolj svež kup sem zložila na velikonočni ponedeljek po vroči metodi in bo kmalu uporaben.
Tukaj pa so še sodi za jabolčnik. Lani je bila rekordna letina, v kateri smo po moji oceni pridelali tri tone jabolk. Stisnili smo 520 l soka. Polna sta še največja soda, približno 200 l.
Poleg tega skrbim tudi za visoko gredo, ki sem jo izdelala iz starega regala in napolnila z domačim kompostom. Prilepim sliko, ko bo kaj bolj zeleno.
Objavljeno: Sr Apr 24, 2019 2:23 pm
Napisal/-a Melona
Ni kaj, kar resno izgleda .
Objavljeno: Sr Apr 24, 2019 3:07 pm
Napisal/-a brbr
Zelo lepo, za oči spočit. bravo.
Če boste potrebovali še kakšen komostnik, je zelo preprost način naslednji: v vogale kvadrata 1x1m v tla zabiješ lesene količke (recimo take za paradižnik), potem pa na notranjo stran količkov polagaš strešne letve, ki morajo biti malo daljše kot 1m, recimo 1.3m. Prvi letvi položiš na tla na nasprtni si stranici, drugi dve pa na preostali stranici, tako, da nalegata na prvi dve. Kompostnik gradiš s postopnim dodajanjem letev izmenično na nasprotni si stranici v višino do cca 1m.
Tak kompostnik je sila preprost za sestavljanje in razstavljanje._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Sr Apr 24, 2019 3:24 pm
Napisal/-a muha
češnca:
brbr: dobra ideja . Lepim še h kompostiranju.
Objavljeno: Sr Apr 24, 2019 3:33 pm
Napisal/-a češnca
brbr, prepričana sem, da bo tvoj nasvet komu prav prišel, hvala!
V mojem primeru noben od teh dveh kompostnikov ni na fiksnem mestu, kar je velika prednost. Za prvega se sistem vidi, pri drugem pa je iz desk narejen okvir, v vsakem kotu pa je cca 15 cm v notranjost pomaknjen štirikoten količek, na katerega se nalaga zgornji okvir, kjer je enak količek. Če hočem do komposta, samo potegnem okvirje navzgor. V najbolj divjem obdobju lani, ko je bilo potrebno kompostirati ostanke stiskanja jabolk, sem preprosto snela okvir in zraven prvega sestavila nov kup. V nekem trenutku so bili eden poleg drugega štirje kupi v različnih fazah razkroja. Če bo kdo delal po tem sistemu, je tukaj načrt.
http://www.vegetable-gardening-with-lorraine.com/homemade-compost-bin.html
Objavljeno: Sr Apr 24, 2019 3:51 pm
Napisal/-a metuljc
V Obiju so iz lesenih, dobro impregniranih letev, zložljivi kompostniki nekje 12 €, zdržijo mnogo let. če vam je 1 prenizek, dodate še pol naslednjega.
Objavljeno: Sr Apr 24, 2019 4:04 pm
Napisal/-a češnca
hvala, metuljc!
Zaenkrat je dovolj prostora, sem pa zacahnala za prihodnje, ker les ne bo večno zdržal. Mere mojih so 1m (š) x 1m (d) x 0,90m (v). Za "Speedy Gonzales" metodo kompostiranja je minimum količine 1 m3. Nekje v sredini svežega kupa so namreč tri samokolnice korenin pirnice, ki jih je treba uničiti z visoko temperaturo.
Objavljeno: Sr Apr 24, 2019 9:43 pm
Napisal/-a Plamenka
Kako velik sadovnjak!
Objavljeno: Po Maj 27, 2019 4:20 pm
Napisal/-a češnca
Takole trenutno zgleda moja visoka greda. Naredila sem jo lani junija iz polic lesenega regala, ki so ležale okrog kakšnih 10 let in napolnila z biološkim materialom, ki je ravno tako ležal okrog, vsega skupaj 8 plasti. Čisto na dno sem položila karton, nato stare goveje in ovčje kože, nato grob les, drobnejši les, plast slame, preperel goveji gnoj, debelo plast grobega domačega komposta in na vrh drobnejšo plast finejšega komposta. V prvem letu sem se srečala z nekaj težavami, in sicer z armado polžev, ki obožuuujejo kompost in vse kar je zraslo na njem in zelo suho zemljo, ki je poleti vpijala vodo kot za stavo.
Čez zimo se je raven zemlje zmanjšala za 15 - 20 cm. Letos pomladi sem ponovno navozila debelo plast grobega komposta, ki ji je sledila tanka plast lesnega pepela, ponovno preperel goveji gnoj in na vrtu preparat iz kokosovih vlaken, ki ga prodaja HomeOrganic. Na vrh sem napeljala mrežo z vrvico, ker lani nisem več vedela, kaj je kje. En kvadrat je velik 33*33 cm (1 angleški čevelj).
Trenutno je v fazi rasti veliko vrst zelenjave. Listnata zelenjava je že v uporabi v kuhinji, sadike pa rastejo za presaditev na stalno mesto.
V zadnji vrsti od leve proti desni je sladkorni grah, ki bo ravno cvetel, solata čudež štirih sezon, spinača matador, ki sem jo ravno porezala, pak choy v družbi z jajčevcem in čilijem, nadzemna zelena koleraba, brokoli v družbi jajčevca.
V srednji vrsti rastejo sadike cvetače, glavnati ohrovt, jajčevec&čili& lagenarija, ki noče priti ven , čili s peteršiljem, rdeča pesa, zmešano zgodnje&pozno korenje ter por.
V spodnji vrsti rastejo buče s čilijem in jajčevcev, zgodnje zelje, češnjev paradižnik, blitva, vrtna kreša, mlada čebula in solata atrakcija. Rukolo od tajane sem ravno populila. Prav pri robu je še plast berivke, tudi od tajane in redkvice.
Na takem majhnem prostoru bi brez težav pridelali zelenjavo za enega ali dva človeka in poleg izdelave ogrodja in komposta sedaj ni praktično nobenega dela. Mogoče v razmislek za načrtovalce samooskrbe.