Kakšne meje imate, iz katere rastline in vprašanja

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[tigrček]

Bom drugače zastavil vprašanje, kakšne meje imate iz katerih rastalin in kako vam služijo
1) Trpežnost na mraz in ostale vplive Ali vam kaj zgnije, napade bolezen, se posuši in kaj potem se zgodi s tem drugo leto
2 Kkao vam služi, višina kakšna je, ali je listopadno ali skos zeleno, ali zastira poglede in daje mir
3 Ali ste zadovoljni, priložite kakšno sliko
4 ali je ta rastlina ki jo iate vi strupena.
Jaz iščem kaj posaditi.hvala lp

[crtj]

Gaber, zelo trpežen, bolezni in škodljivcev v 10 letih nisem opazil, prek zime obdrži posušene liste in jih potem pomladi postopno nadomestijo novi. Posajen v dve vrsti cik-cak na 30-50 cm tudi zastira poglede.

Možna slaba plat je to, da je gaber drevo in če zaspiš glede reza ali pač imaš druge skrbi, se bo nabral les takega kalibra, da šibkejše škarje tega več ne bodo zlahka zmogle.

Imamo tudi linijo forzicije in linijo šipka (rugoze). Gaber se obnese daleč najbolj glede gostote, enakomernosti rasti in trpežnosti.

[ferdo36]

Mi imamo meje iz sirskega osleza = hibiskus. Je trpežen, nezahteven, višina do 2 m in pozno poleti zelo lepo cveti, v barvah od bele do lila in rdeče!! _________________Narava vse povrne!

[tinko]

Hibiskus je trpežen, nezahteven, z leti se sam naseje in cveti v raznih variantah. Če se odločiš, imam veliko samosevcev.

[Beki]

Živjo, tema je nekoliko starejša, a upam, da bo vseeno kdo opazil vprašanje

V kratkem se selimo v hiško, ki stoji na parceli, ki je bila prej v uporabi kot koruzna njiva - torej, vse ravno in odprto na vse strani.
Da bo prava živa meja (v načrtu je dren ali forzicija) zrasla na ustrezno višino bo treba še kar nekaj časa počakati.. Kaj lahko v vmesnem času zasadim (trajnice, zelnate rastlline..), da bi lepo izgledalo in nam nudilo vsaj malček zasebnosti?
Hvaležna bom za vsak nasvet,
lep pozdrav, Beki

[muha]

Za začetek:

-fižol preklar . Vmes nekaj prekel turškega, čigar rdeči cvetovi lepo popestrijo "preklovje".
- ograja in čajote gor
- sladki pelin
- lahko tudi vrsta koruze, zakaj pa ne. Če jo bodo še imeli na bližnjih njivah, ne bo težav z oprašitvijo.
- sirek
- sončnice, samo da je tu mala težava, da jih rad veter polomi


- poletna cipresa - kohija . Z njo lahko narediš lično gosto živo mejo, višine do 1 metra (toliko je bila pri meni, morda zraste tudi više). Splača se ti jih čimprej posejati v lončke, da bodo kasneje zgodaj dorasle. Presajanje prenašajo zelo dobro.
- visoke dalije
- helenij, le da ta do končne višine zraste šele drugo leto, sicer je kratko živeča trajnica, višina do metra in pol.
....

[metuljc]

Muhine ideje so zelo uporabne.
Računaj, da sončnice naredijo ogromno grudo korenin, ki jih je včasih težko izruvati.Če kombiniraš palice fižola preklarja, ki jih postaviš po 3 v trikotnik, se med sabo opirajo, jih veter ne podere, kakšno koruzo in sončnio, bo ograja pestra in ne preveč gsta, da bodo, predvidevam, ob njej rastoče posajene bodoče rastline za ograjo imele dovlj svetlobe in vode.
Tudi ta ograja bi bila, če imate dovolj širine, lepa iz več vrst: forzicija, šmarna hrušica, japonska kutina, medvejka,......vrsta je dolga.

[Beki]

Muha, Metuljc, hvala, super ideje!
Muha, si imela s poletno cipreso kake težave? Berem, da je ponekod invazivna.
Hišni svet se trenutno nagiba k kombinaciji koruze, sončnic, rudbekije in poletnih cipres. Morda tudi kakšna prekla fižola (v trikotnik) a ne kor glavnina, je kar nekaj metrov in nimamo toliko prekel
Kaj bomo pozimi še ni jasno..

[muha]

Nobenih težav nisem imela s poletno cipreso. Komaj kako seme se je zasejalo za naslednjo sezono. Če pa se že in hodi v napoto, spomladanske sejančke hitro ukrotiš z nihajno motiko. Dren in morda šmarne hrušice (priporočilo metuljc, se pridružujem) rasteta počasi in bo treba vsaj 3 ali 4 leta praznino zapolnjevati s trajnicami ali enoletnicami. Fižol , zlasti turški, lahko sadiš tudi ob sončnicah, da se bo ovijal po steblu. Sicer bo nekoliko slabše rodil, kot ob prekli , bo pa zanimivo na pogled.

Do zime bomo pa tudi kaj pogruntali kako se zakriti v tem času.

Še nekaj, kar je smisleno upoštevati ob zasajanju trajne žive meje. To, kar boš sadila začasno, daj na zunanjo stran!
Namreč, grmovnice, ki jih boš zasadila za trajno živo mejo, moraš posaditi vsaj 1 meter znotraj parcele, da jih boš kasneje, ko se bodo razrasle, lahko obrezovala tudi z zunanje strani. Že razširijo se kar precej, potem računaj še na pohodno površino, ki jo boste pohodili ob obrezovanju, da se sosedje ne bodo mogli pritoževati. In jasno naj bo videti, da je vse znotraj vaših meja. Tudi, če sosed reče, ne, ne, vse je v redu. Kje pa je rečeno, da bo ostal istega mnenja, ali da ne bo prevzel za njim nekdo, s katerim se bo teže dogovarjati. Čisti računi - najboljši prijatelji.