Hruškasta melona, Pepino - Solanum muricatum

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[TwityPity]

Hruškasta melona, Pepino - Solanum muricatum

---

OPIS - podatki nabrani iz prispevkov na internetu

Izvira iz Južne Amerike, kjer raste na višini 800 – 3000 m nadmorske višine
Rastlina je občutljiva na pozebo. Na prosto jo lahko prestavimo šele sredi maja (na Primorskem ustrezno prej). Velikost plodov je odvisna od rastnih pogojev – od velikosti jajca pa do velikosti dinje.
Pri sajenju na prosto se je treba ogibati slabo odcednih zemljišč. Za gojenje v loncih lahko uporabite običajno dobro zemljo za lončnice. Pri sajenju na kompost naknadno gnojenje ni potrebno. Pri gojenju v posodah med rastno dobo vodi za zalivanje v razmaku 1 – 2 tednov dodajati tekoče gnojilo. Ob prekomernem gnojenju rastejo le zeleni deli, plodov je pa malo ali nič.
Poleti imajo rade zračnost in temperature okrog 28 ºC. Tudi v rastlinjakih paziti, da temperatura po možnosti ni višja. Potrebno jih je izdatno zalivati, ker skozi obsežno listno površino vlaga močno izhlapeva.
Gojite jih lahko v grmasti obliki ali pa v 2 – 3 po opori razpeljanih vejah. Čas zorenja od cveta do zrelega ploda je okrog 3 mesece. Plodovi so zreli, ko rahlo zadišijo.
Posajene v obešenke so lahko tudi lepa dekoracija.

Škodljivci: bele mušice, listne uši in rdeči pajek. Uničevanje: z naravnimi sovražniki in preparati na osnovi mila.

Uporaba: sadeži imajo veliko vitamina C in karotina. Uživamo lahko surove (npr. v sadni solati) ali jih uporabimo za marmelade in vkuhavanje.

Več

dodala: muha

[robert]

Kdaj lahko hruškaste melone postavim na prosto?Hvala za odgovor

[Aye-Aye]

Takrat ko paradižnike recimo, po ledenih možeh. Najbolje pa jih je že prej utrjevat na soncu.

[Tiana]

Letos je pa pohitel:

[cinija1]

Pa saj ni res! Ti pa copraš
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...

[Andrej Banko]

Tole zadevo sem imel lansko leto tudi jaz posajeno ob hiši.
Rastel je kot zmešan. Celo grmovje je nastalo. Cvetel neprestano, vendar so vsi cvetovi odpadli.
Pa sem se letos vseeno odločil, da ga ponovno kupim. So mi v trgovini rekli, da potrebuje prepišno lego ali pa tresenje za oploditev cvetov.
No, romal je na (odprto) njivo in iz od prvih petih cvetov sta nastala zaenkrat še čisto majcena plodova. Ampak verjamem, da se bosta odebelila.
Ja, pa lansko leto sem kupil takega z rumenimi plodovi, letošnja sadika naj bi pa naredila vijolične. Bomo videli ...

[Tiana]

Andrej, menda mu je potrebno trgati zalistnike kot paradižniku....menda. Jaz paradižnik še nekako uspem obtrgati, pepino je pa prepuščen sam sebi. Nisem pa nikoli imela težav z oplojevanjem, večinoma pa se je zgodilo zelo pozno, tako da niso vsi plodovi uspeli dozoreti.

Če si za, si lahko jeseni izmenjava potaknjence. Jaz ga tako uspešno razmnožujem že tretje leto. Čez zimo ga imam v lončku na okenski polici, spomladi ga pa presadim v večji lonec in počasi privajam na zunanje pogoje.

[Andrej Banko]

Ja, lahko. Sem za, ampak me boste morali še naučiti, kaj, kako in kdaj se sploh odreže za potaknjenec.
Sem pa lani tisto sadiko pepina novembra izkopal in jo želel prezimiti,
pa mi ni uspelo. Je propadla. Nekako nimam nobenega res primernega prostora za to.
So ali pretopli ali pa pretemni.

[Tiana]

Andrej Banko je napisal/a:

Ja, lahko. Sem za, ampak me boste morali še naučiti, kaj, kako in kdaj se sploh odreže za potaknjenec.

To si mislil nas vse na Gartlcu, ne sam mene, ane?
Je pa čisto enostavno, pokažem tule na jesen, zdajle nima smisla.

Andrej Banko je napisal/a:

Sem pa lani tisto sadiko pepina novembra izkopal in jo želel prezimiti, pa mi ni uspelo. Je propadla. Nekako nimam nobenega res primernega prostora za to. So ali pretopli ali pa pretemni.

Prvo leto mi jo je uspelo prezimiti, so plodovi zoreli še decembra. Rabiš pa res ustrezen prostor, ki ga tudi jaz nimam več. Žal.