Pelat Santa Maria
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Eden od pelatov tipa San marzano, bolj znan je nekje od leta 2010,
ko so v ZDA ljubitelji paradižnika objavili zgodbo o na novo odkriti »stari« sorti.
Zgodba; v bistvu se to dogaja mnogokrat – izseljenci iz Evrope, tudi vzhodne, s seboj v Ameriko
vzamejo tudi semena njim priljubljenih rastlin, tudi paradižnikov. V anonimnosti potem gojijo paradižnik še leta in desetletja,
dokler vest o »novem«, zanimivem paradižniku ne pride na ušesa
malo bolj organiziranem ljubitelju, ki novico obelodani, seme pa se potem kmalu dobi v prodaji.
Gospa Terry, iz semenarne Secret Seed Cartel, kjer sem kupil ta semena, je napisala:
Moja prijateljica Karen Golden je z menoj delila to seme, ki ga je dobila od naše prijateljice Remy v Buffalu, NY.
Remy je seme dal prijatelj iz okrožja Niagra, izviralo pa od italijanskega priseljenca.
Izbran za najboljši paradižnik na festivalu Tomato Fest, ki ga organizira Michigan Heirlooms, leta 2017. https://www.michiganheirlooms.com/product-page/santa-maria
Moram reči, da je eden najboljših pelatov, kar sem jih kdaj pokusila.
Omaka iz njega je tako sladka, kot da bi dodali sladkor. Temno rdeč, podolgovat pelat z malo semeni.
(moja opomba; gospa Remy, velika ljubiteljica, avtorica tekstov o paradižniku (1964 – 2020) je žal že pokojna.
Toliko o znani zgodovini tega paradižnika. Mene ozadje vedno zanima
.Podatki o Santa Mariji so zelo skromni. Pelat tipa San Marzano, paradižnikovi listi, močne rastline zrastejo +/- 2 metra
temnordeči plodovi so težki do 300 do 450 g, okus vleče malo na sladko, vendar je še vedno uravnotežen.
Zelo rodna sorta, srednje pozna, do 80 dni.
Moje izkušnje: včeraj sem jih moral hitro obrati zaradi »klasike« v mojem vrtu. Po nekaj dnevih brez zalivanja
sem vse paradižnike pošteno zalil, naslednje jutro jih je bila veliko, raznih sort v fazi razpokanja.
Obral sem jih, razpokani so bili tisti pred dozoritvijo; kar precej dozoreli, mehki.
Sam bi jih pustil gor vsaj še dan, da bi dozorela tudi ramena. Ki pa relativno dobro dozorijo; veliko pelatov ima več problemov z zelenimi rameni.
Naši so bili v povprečju težki 327 g, lepo da imajo nasledniki možnost še napredovati
.Okus ima za pelat dober tudi v solati, pomeni da je sočen, ni kot čisto "ta pravi" pelati brez pulpe v notranjosti, z votlimi lokulami. https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Cuor_di_bue_3in1.jpg/800px-Cuor_di_bue_3in1.jpg
Na pici, ali fokači ga še nismo probali.
O izraziti sladkobi tudi še nimam mnenja, pri nas trenutno noben paradižnik ni hudo sladek
.Več bom vedel kam ga uvrstiti, ko bo čez nekaj dni na razpolago še kakšna druga sorta pelata; rdeči se Sarnowski Polish Plum in Rosalie`s Paste.
Sploh Sarnowski je eden okusnejših pelatov, pa še zgoden je.
Je pa za pelat res zelo zgoden, vsaj pri meni, ker letos tako zamujam z zorenjem paradižnikov._________________mfranc
), Santa Maria je tako očitno sladkejša