Bolezni in škodljivci - začasna
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:25 pm
Napisal/-a Garden-ja
| Gretka* je napisal/a: |
Komaj sem se uspela najti malo časa. Evo moja oskubljena vrtnica.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala. |
| DSGZ je napisal/a: |
Tako pa mi je propadla čajevka Tipsy Imperial Concubine...
Od treh poganjkov sta, sploh ne vem kdaj, propadla dva in sem jo pustil z enim poganjkom, da vidim kaj bo naredila, kakšen cvet, itd. No na zgornji sliki je tretja varianta cveta. Popki so res veliki in se dolgo odpirajo in prva dva sta v tem letošnjem dežju zgnila, tretjega pa je napadla še plesen. Fotka z listi prikazuje zelo blago obliko bolezni, ker sem že prej vse "osmukal"... Tako da sem jo sedaj izruval in zažgal...
Vse vrtnice sem enkrat škropil s Kupro 190SC ter po vsakem večjem deževju s Plantellinim Natur-F. So tudi dobro gnojene. Tako, da z ostalimi ni nekih "problemov". Moti me pa, da so včasih nekatere tako naluknjane po listih kot bi se kdo igral z luknjačem za papir, npr. Baccaro zelo radi "oblikujejo"  Na določeno obdobje je videti po cvetovih tudi precej kobilic neke lahke kategorije. Kater sistemik priporočate? |
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:26 pm
Napisal/-a Garden-ja
| Poezija je napisal/a: |
Glede gosenic nimam veliko izkušenj, ker jih je zelo malo, vsake toliko kakšna majhna zelena, velja pa isto, da jih uniči ampak z zamakom. Kolikšen je ta zamak ne vem ali dva dni ali več. Ampak ko pripravek deluje ne more več jesti, to je pa glavno. Bom morala narediti preizkus z ujeto gosenico  .
Moj pripravek neem oil (2ml-največja koncentracija) razredčen z vodo (2l) ne ubije takoj. Če bi kdo hotel špricati s tem, mora računati, da rabi po ugrizu v šprican list verjetno kakšne 2 dni, da neha jesti, mogoče več in šele nato poginja. Torej v trenutku to škropivo ne učinkuje. Če pa pogledamo z drugega zornega kota. Kosmulje jemo in razmišljati moramo, da je danes tako malo res domačega, nešpricanega, da tisti trenutek ko se doma hranimo z res bio sadjem ali zelenjavo smo naredili korak naprej pri naravi, pri sebi in za svoje zdravje. Ampak odločitev o tem sprejme vsak sam.
ZA PEPELNATO PLESEN JE TA PRIPRAVEK ZELO UČINKOVIT IN TAKOJŠEN.
To lahko potrdim na moji vrtnici hibridni ponavljalki in na Banksiae Luthea, ki jo je zajela plesen, ne vem ali zato ker sem jo dala na novo oporo ali ker je nanjo padel istočasno prah od brušenja. Čez nekaj dni jo je zajela plesen, celo raslino veliko 2m. Nekaj brstičkov najbolj napadenih sem ročno odstranila drugo samo pošpricala.
Tole je zaustavitev plesni, ki je nisem odstranila, samo pošpricala.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
To pa je vejica, ki sem jo osmukala in pošpricala, novi listi so zdravi in tudi oboleli v ozadju so ''ozdravljeni.'' Res zelo učinkovita zadeva. Kaj bi sploh še lahko želeli od bio pripravka.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
a4 |
[quote="Poezija"]Danes sem škropila nekaj vrtnic z raztopino neem tonika z nekaj cimeta. To sicer zaustavi plesen a se pojavi spet tam, kjer listki niso pošpricani.
Bila sem malo pozorna na škodljivce. Evo slike FBI from roses criminals:
Tega je letos neverjetno veliko. Prava groza in kdo to naredi.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:27 pm
Napisal/-a Garden-ja
Moj osumljenec št. 1, dva taka sta bila na peclju pod popkom.
Izgleda kot nekaj med bolho in klopom in hitro leze, spodaj ima skrita krilca, če se ne motim.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Videla sem 3 take komarje na listih.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Ta zna biti ravno tisti, ki leže jajčeca v stebla.
Videla sem tudi dva podobna oranžno-črne kombinacije a sta bila prehitra.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:27 pm
Napisal/-a Garden-ja
V zavitih listih dobimo te mesnate nadloge.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Malo bolj gibčna mesnata kombinacija na delu.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Pepelnata plesen letos v velikem obsegu. Če grem z vato ali prsti namočenimi v moje škropivo potem tole rešim in se razvija naprej ozdravljeno.
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:28 pm
Napisal/-a Garden-ja
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Tukaj dodana še oranžna varianta:
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
[/quote]
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:28 pm
Napisal/-a Garden-ja
Dobila sem kriminalca na delu, če še kdo ne verjame, da lahko ta pikica, ki ne vem če ima 2mm lahko tako žaga. Ko je žagal sem ga zmotila, je šel na popek in ves živčen hodil gor in dol po steblu...
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:29 pm
Napisal/-a Garden-ja
Garden-ja
Zdaj pa še nekaj o našem predavanju.
Vrtnarija je pred 12 leti, po enem letu konvencionalnega gojenja, prešla na popolnoma organski način pridelave sadik in je le ena od dveh, ki imajo tudi certifikat organske vzgoje.
Njihov največji problem je plevel. Rešujejo ga s popolnoma mehanizirano pridelavo saj imajo traktorje na GPS sistem, ki delajo do centimetra natančno. Tako mehansko sadijo sadike in jih tudi okopavajo.
Cepijo pa še vedno na roke. Very Happy
Gnojijo s hlevskim gnojem, ki se mu zdi najbolj optimalno gnojilo, zraven pa dodajajo še gnojilo, pridobljeno s tropin, saj tropine odlično oživijo zemeljske mikroorganizme, ki so za zdravje vrtnic izrednega pomena. Zato odsvetuje kakršnokoli mineralno gnojilo, ki jih s časom pobije čeprav zemlji doda glavne hranilne snovi (NPK).
Vse ostalo prepuščajo naravi, ne škropijo z nikakršnim sredstvo, niti biološkim ne.
Glede bolezni je predavatelj poveda, da jih imajo določene rastline v genih in tem ne moreš pomagati saj tako ali drugače zbolijo. Kljub temu uspevajo dalje. Seveda za posamezno boleznijo lahko zbolijo tudi druge rastline, ki sicer ne bi, to pa zato, ker ne rastejo v ustreznih pogojih. Torej je potrebno vsako vrtnico posaditi na njej primerno mesto in jo predvsem ustrezno prehraniti. V ta namen v njihovi vrtnariji prodajajo gnojilne mešanice po receptu in sicer za 5 različnih tipov zemlje in za različne stadije rastlin (za ukoreninjanje pravkar posajenih, za rast, za zrele rastline,...).
Vse živali, ki živijo na vrtnicah, mirno pustijo pri življenju. Predavatelj trdi, da za škodljivce ustrezno poskrbijo njihovi predatorji, ki v vrt pridejo v roku par let od tega, ko se odločimo za tak način gojenja rastlin.
Predstavil nam je cel kup posameznih živalic, večinoma osic, ki poskrbijo za gosenice, ki nam obžirajo listje, in ličinke pikapolonic in tenčaric, ki jedo listne uši in tripse. Če uničimo listne uši, ni pikapolonic in tenčaric, ki bi kasneje pospravile tripse, ki jih je sicer z insekticidi zelo težko zatreti.
Predatorje v svoj vrt privabimo tudi tako, da v vrt ali v okolico posadimo veliko travniških rastlin (na projekciji je bil rman), botaničnih vrtnic in vrtnic z enojnimi cvetovi. Okolje jim uredimo tako, da jim pripravimo tudi področje, kjer lahko prezimijo (dračje, nanešeno na kupe, posebni izdelani hoteli za žuželke, navrtani hlodi). V vrt moramo privabiti tudi čimveč ptic, ki so edini predator raznih večjih hroščev, za primer je dal japonskega hrošča.
Zelo koristni so tudi netopirji.
Po predavanju smo lahko tudi postavljali vprašanja.
Povedal je, da pri njih cvetijo na R. canino in na R. multifloro, R. laxa se mu ne zdi primerna. Potaknjenci za komercialno pridelavo niso primerni, meni tudi, da vrtnice, vzgojene s potaknjencev, večinoma niso tako lepo raščene kot cepljene, z izjemo nekaterih starih sort.
Vprašala sem ga, kako rešuje problem sajenja vrtnic na isto površino. Povedal je, da pojav ni viden pri vseh sortah, da se včasih lahko komot posadi na isto mesto, da pa problem lahko rešimo tako, da sadiko posadimo v zemljo s kartonom, karton v dveh letih razpade, to je pa tudi čas, ko zemeljske gljive prejšnje vrtnice ne bodo več napadale na novo posajeno.
Po predavanju smo se vse tri ustavile še pri njemu (eno uro?) in ga zasliševale o vsem možnem, tudi o sportih, predvsem pa o naših črnih prašičih in rilčkarjih. Poezija je poiskala fotografije na našem forumu saj živali po opisu ni poznal, tudi sicer je rekel, da jih ni še nikoli videl.
Poškodbe, ki jih pusti rilčkar na peclju, je najprej hotel pripisati gljivični okužbi, potem pa je Poezija pokazala svoje fotografije in povedala, da je rilčkarja dobila na delu (jo je zelo pohvalil in prosil, če mu fotografije pošlje na mail) in je rekel, da se bo pozanimal o njem. Svetoval nam je, da se o njem pozanimamo pri Paulu Zimmermanu na blogu (Jamain, boš ti?), in povedal, da je problem verjetno v tem, ker ta zalega nima naravnega škodljivca. Zimmerman take težave rešuje s škropljenjem s cedrovim oljem.
Za našega črnega hrošča pa je priporočal privabljanje ptic in netopirjev (dokler nismo pokazale, kaj naredi s cveta, je trdil, da neke hude škode ne naredi in da ga lahko kar pustimo), potem pa je dobil odlično idejo. Glede na to, da na rastline verjetno prileti ponoči in da ga očitno privlači svetla barva, je predlagal, da se v bližino vrtničnih gred ponoči razpre belo rjuho, pod njo pa neke vrste osvetlitev. Hrošči se bodo proti jutri nabrali na njej.
Bomo poskusili?
Gospod je bil zelo prijeten in predvsem zelo dostopen, jaz sem bila nad predavanjem navdušena.
Zdaj pa vabim Poezijo in tanjo77, da me dopolnita.
Jutri bom dodala še latinska imena nekaterih živali, ki so nam v vrtu v pomoč, in povezavo na youtube, kjer je videti, kako osice uničujejo gosenice.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Poezija:
Sem vedela, da boš to dobro napisala, si pa res dobro vse zajela. Samo povdarila bi, da je za podlago rosa laxa rekel celo, da je najslabša podlaga za vrtnice. Garden-ja verjetno si mislila za drugo podlago Rubiginoso. Za multifloro sem ga jaz vprašala (jo imam doma) je rekel, da je v redu za nas, pri njih pa ne pride v poštev zaradi vetra, ker jo lahko izruva. To me je sicer zelo začudilo, si ne bi mislila, da je tako mogočna kot je multiflora lahko tako šibka pri vetru. Še sedaj mi ni jasno ali je poleg podlage Rosa Canina rekel še podlaga Rubiginosa toda katera jih je morje, kot tudi R.Canina, bi ga bilo dobro še enkrat vprašati. No jaz bom gotovo letos kaj cepila na bližnji grm šipka.
Ko je prešel na škodljivce je bila prva slika vrtnice z ušmi in je rekel. Sedaj mislite, da so to sovražniki vaših vrtnic, na koncu predavanja boste videli da ni tako. In zakaj je to rekel? Ker je to lahko hrana dobrim žuželkam, ker lahko te žuželke naredijo tudi nekaj dobrega za nas, ko niti pomislimo ne. Veliko je namreč žuželk katere so koristne. Mi bi pa vse poteptali. Upam da bo Garden-ja našla kakšne slike teh koristnih živalic in ko jih bomo videli bomo rekli a ta je pa tadobra?
V bistvu smo bili vsi malo presenečeni, da ne uporabljajo prav nobene zaščite. Mislila sem, da uporabljajo bio pripravke, ampak nič. Njihov cilj je ustvariti okolje, ki bo prijazno tako živalicam kot rastlinam. V bistvu bi človek moral (spet) spoznavati harmonijo v naravi, kjer je vse štimalo in kjer so naravne selekcije, kjer se nobena vrsta ne preveč namnoži. Vse to je opisoval Sepp Holzen v dveh njegovih knjigah. Če je še niste brali vam jo priporočam. V prvi knjigi, ki sem jo brala opisuje malo več življenjepisa in nekaj malega v praksi v drugi, katero pa še nisem pa je baje bolj konkretni praktični prikaz ustvarjanja harmonije v naravi na naravni način. Ta knjiga je meni osebno odprla obzorja v smeri, da je treba opazovati naravo in se od nje učiti. Od takrat naprej gledam tudi jaz drugače na vse skupaj. Npr. tam kjer raste akacija raste ob deblu večji regrat, večje jagode, ob skali enako itd.
Pisal je tudi o škropivih kaj je bilo, ko ni škropil in kaj se je obrnilo na glavo, ko je začel škropiti sadno drevje. Če ubijemo nekega sovražnika, se lahko pojavi še v večjih količinah. Vedno narava vrača udarec, kakorkoli obrnemo.
Vprašanje pa je ali mi lahko na našem vrtu, ki je lahko tudi majhna površina ustvarimo tako simbiozo, če pa je vse okrog njega po starem. Po moje zelo težko, ampak dovolj zagreti bodo poizkusili. Zato je treba predvsem množično spremeniti pogled na vse skupaj in začeti spoštovati naravo. Ne bo takoj rezultatov. Prvo leto, ko je ta vrtnarija na Nizozemskem prešla na naravno vzgojo vrtnic je bilo drugače kot sedaj. Za ta prehod rabi neki čas.
Pravkar sem prebrala v sveži knjigici od Matjaža Kmecla v odstavku, kjer omenja Kordesovo žlahtniteljsko hišo. Ob obisku DLVS so bili tudi v tej hiši in Thomas Proll je rekel, da so polja na katerih raste vsaj pol milijona vrtnic nehali škropiti leta 1990 (deloma že prej, tako kot tudi Meilland). V začetku je bilo na njih videti le kak otoček zdravih rastlin. Te, katere so takrat kazale znake odpornosti, so bile kasnejši izbrani material za nadaljne delo.
Glede predavanja sem tudi jaz zelo zadovoljna, upam samo da bomo sledili temu zgledu. Očitno so rezultati te vrtnarije zelo dobri, saj je rekel, da redko kdaj vidi kako živalico na vrtnici in takrat skoči po fotoaparat... Wink
_________________
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:32 pm
Napisal/-a Garden-ja
tanja77
PrispevekObjavljeno: 07 Maj 2012 00:49 Naslov sporočila: Odgovori s citatom Popravi/Izbriši to sporočilo Izbriši to sporočilo Prikaži IP avtorja
--------------------------------------------------------------------------------
No pa da napišem tudi jaz par besed o petkovem predavanju. Garden-ja lepo si povzela predavanje in tudi ti Poezija si lepo napisala.Res je zanimiv ta njihov način pridelave in vzgoje sadik vrtnic na biološki način. Jaz sem na začetku predavanja mislila da mogoče škropijo z biološkimi preparati pa nam je zagotovil,da pustijo naravi na sama opravi svoje delo in poslanstvo.Saj narava ima tako narejen sistem da ima vsaka žival svojega sovražnika tudi uši ki naši vrtnici ne naredijo nobene škode le pokvarijo njen videz in mi takoj posežemo po škropivu le zato ker nam uši pokvarijo pogled na našo vrtnico,ne vprašamo pa se da so uši tudi hrana nekomu drugemu,ki se z njimi prehranjuje(pikapolonicam,tenčaricam) in tako je krog prekinjen.
Upam,da le da obstaja tudi naravni sovražnik za te naše gosenice,rilčkarje in hrošče.Upam,da mi bodo tudi ptički letos pomagali saj sem jih letos pozimi pridno hranila Laughing Laughing Laughing Zelo mi je bilo zanimivo tudi da imajo vrtnice različnih sort posajene v isto vrsto saj pravijo da bolezni in škodljivci ne napadajo vseh sort isto. In tudi ko cvetijo nam je pokazal ko cvetijo in je prav lepo pogledat kako se lepo usklajujejo različne vrste vrtnic njihove barve in oblike cvetov.
Tudi zanimivo je ko nam je opisal na kakšne načine privabimo v naš vrt koristne žuželke. O tem ne bom pisala saj je lepo napisala že Garden-ja : ) Posadijo okoli vrtnic tudi druge okrasne ratline in rože in s tem privabijo koristne žuželke.
Mogli se bomo ljudje sami pri sebi vprašat če je smiselno za vsako malenkost vsako uško škropit in koliko slabega naredimo pri tem.Narava je že sama tako ustvarila,da ima vsaka žival svojega sovražnika le vprašanje je kako ljudje pomagamo naravi da lahko sama dobro opravi svojo nalogo. Proizvajalci pa bodo itak vedno korak pred nami in bodo vedno imeli za vsako stvar pripravljeno škropivo. Sedaj je pa le vprašanje vsakega posameznika kako bo ravnal. Predavanje je bilo poučno,takih bi bilo dobro imet še dosti. Narava svoje delo dobro opravlja sedaj je na vrsti človek da ji pomaga. Bomo zmogli ? ? Naslednjič ko bomo škropili bi bilo dobro da se vprašamo bomo naredili več koristi Very Happy Very Happy ali škode Twisted Evil Twisted Evil s svojim početjem. Narava nam bo na naše početje sigurno odgovorila.
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:34 pm
Napisal/-a Garden-ja
| Furman je napisal/a: |
udi moje revčke napada golazen..
Koprive ne pomagajo kaj naj naredim? |
| mojcica je napisal/a: |
Pozdravljeni!
Sem čisto nova v svetu vrtnic, in sem opazila na svoji steblni vrtnici, nagubane in svetlo zelene liste z pegami, katere potem odpadejo ko ratajo zelene. Zanima me kaj bi to bilo in kako naj to pozdravim (nimam izpita iz uporabe FFS)?
Pozabila sem napisati, da je ta vrtnica imela uši, katere sem pošpricala z razpršilom Careo CELAFLOR. Ali bi bilo to primerno tudi za to nadlogo?
Hvala za vašo pomoč.
Za lažjo predstavo prilagam slike
 [/img] |
| mojcica je napisal/a: |
Garden-ja hvala. Ampak meni je vseeno niso dali, so hoteli potrdilo o izpitu in so rekli, da ni važna količina 
Sedaj pa sem opazila še poškodovan popek, sicer ostali zaenkrat zgledajo zdravi.
Kako naj preprečim širjenje? :-? :-? :-? |
| mar_2_5 je napisal/a: |
Da ne odpiram nove teme.
Pod listi so nastale oranzne pikice, cel list pa posledicno postane rumen in odpade. Tega se nikoli nisem imel. Ima kdo kaksno idejo kaj je to in kaj lahko naredim. Naceloma mi izgleda kot kaksna plesen, ampak oranzne barve?
[url][/url] |