Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Izboljšanje zemlje
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Izboljšanje zemlje
(Prenos iz arhiva)
Pozdravljeni.
Trenutno se ukvarjam z izzivom, kako izboljšati rodovitnost zemlje in jo narediti lažjo za obdelavo. Gre za težko ilovnato mrtvico, ki zelo malo obrodi in postane po dežju oz. zalivanju trda kot beton. Površine, ki bi jo moral rešiti je cca 50m2.
Imel sem 2 ideji:
- napeljem kamion peska 0-4mm in spomladi nekaj kubikov hlevskega gnoja ter vse skupaj sfreziram
- imam možnost dobiti precej komposta, ki je nastal kot rečni nanos(listje), je že zelo razpadlo/predelano in zelo rahlo, nisem prepričan glede oporečnosti
Verjetno bi bilo zelo naseliti tudi deževnike, nekje sem videl jih celo prodajajo...
Kakšen bi bil vaš komentar/predlog?
Trenutno se ukvarjam z izzivom, kako izboljšati rodovitnost zemlje in jo narediti lažjo za obdelavo. Gre za težko ilovnato mrtvico, ki zelo malo obrodi in postane po dežju oz. zalivanju trda kot beton. Površine, ki bi jo moral rešiti je cca 50m2.
Imel sem 2 ideji:
- napeljem kamion peska 0-4mm in spomladi nekaj kubikov hlevskega gnoja ter vse skupaj sfreziram
- imam možnost dobiti precej komposta, ki je nastal kot rečni nanos(listje), je že zelo razpadlo/predelano in zelo rahlo, nisem prepričan glede oporečnosti
Verjetno bi bilo zelo naseliti tudi deževnike, nekje sem videl jih celo prodajajo...
Kakšen bi bil vaš komentar/predlog?
Zastirka.
Prekrij zemljo za mesec, dva s črno folijo. Odstraniš in nato namestiš sloj valovite kartonske lepenke, ter čez karton zastirko.
Zastirka naj bo iz vsaj delno osušenega listja in travnega odkosa. Najlaže jo pripraviš, če po travi razgrneš sušeno listje in vse skupaj s kosilnico pokosiš/zmelješ/zmešaš - s tem na debelo prekriješ njivico.
Lahko predhodno preštihaš, ni pa nujno. Lahko gnojiš z uležanim gnojem, tudi to ni nujno.
Kasneje zastirko le še dodajaš. Kjer nimaš prekrito, prekrije narava sama.
Prekrij zemljo za mesec, dva s črno folijo. Odstraniš in nato namestiš sloj valovite kartonske lepenke, ter čez karton zastirko.
Zastirka naj bo iz vsaj delno osušenega listja in travnega odkosa. Najlaže jo pripraviš, če po travi razgrneš sušeno listje in vse skupaj s kosilnico pokosiš/zmelješ/zmešaš - s tem na debelo prekriješ njivico.
Lahko predhodno preštihaš, ni pa nujno. Lahko gnojiš z uležanim gnojem, tudi to ni nujno.
Kasneje zastirko le še dodajaš. Kjer nimaš prekrito, prekrije narava sama.
Kolikor so mene naučile 30-letne izkušnje:
samo kompost, kompost in še več komposta. Sem spada seveda tudi zastirka iz listja, kartona (a la mravlja). Mogoče prvič sfrezati, kasneje pa raje ne, da kompost ne ponikne v globino. Meni se je najbolj obneslo dodajanje komposta po površini (po zgledu zuf-a). Ilovica namreč vse, kar zamešaš vanjo, kar požre. Še najraje pesek!
Deževniki? So radi v ilovici, če je v njej kaj organskega, zrahljajo je pa čisto nič. Dokaz: mojo ilovico mrtvico sem poskušala izboljšati tako, da sem po tleh na debelo razprostrla kostanjevo listje in čez nasula plast ilovice. To sem ponovila dvakrat. Deževnikov, kolikor hočeš, zemlja še vedno trda kot beton, zelenjava slabo raste. Tam pa, kjer sem povrh posula kompost in zemljo iz loncev s plodovkami, zelenjava kar lepo uspeva.
Povzetek: povrh ilovice poskušaj vzpostaviti plast rahle zemlje. Čez leto pokriti z zastirko, da je dež in zalivanje ne bosta mogla zbiti.
Razmišljanje: mogoče za začetek jeseni nasuti dobršno plast nekompostiranega konjskega gnoja in spomladi prefrezati???
samo kompost, kompost in še več komposta. Sem spada seveda tudi zastirka iz listja, kartona (a la mravlja). Mogoče prvič sfrezati, kasneje pa raje ne, da kompost ne ponikne v globino. Meni se je najbolj obneslo dodajanje komposta po površini (po zgledu zuf-a). Ilovica namreč vse, kar zamešaš vanjo, kar požre. Še najraje pesek!
Deževniki? So radi v ilovici, če je v njej kaj organskega, zrahljajo je pa čisto nič. Dokaz: mojo ilovico mrtvico sem poskušala izboljšati tako, da sem po tleh na debelo razprostrla kostanjevo listje in čez nasula plast ilovice. To sem ponovila dvakrat. Deževnikov, kolikor hočeš, zemlja še vedno trda kot beton, zelenjava slabo raste. Tam pa, kjer sem povrh posula kompost in zemljo iz loncev s plodovkami, zelenjava kar lepo uspeva.
Povzetek: povrh ilovice poskušaj vzpostaviti plast rahle zemlje. Čez leto pokriti z zastirko, da je dež in zalivanje ne bosta mogla zbiti.
Razmišljanje: mogoče za začetek jeseni nasuti dobršno plast nekompostiranega konjskega gnoja in spomladi prefrezati???
Jaz sem na taki ilovnati zemlji s kepami gline (kjer so nekoč kopali glino za zidake) naredila eksperiment po svoji pameti in se mi je zelo dobro obnesel.
Na gredo sem zgodaj spomladi, ko so se začeli prebujati pleveli, nasula 5-10 cm (natančno se ne spomnim več) otrobov, namočenih s tekočino iz organka in sladko vodo. To sem prekrila- "zadihtala" s črno plastično folijo in pustila kakšen mesec, verjetno še več. Gredo sem zasadila brez prekopavanja. Kulturne rastline so odlično uspevale in obrodile. Plevela ni bilo do srede poletja, ko se je zasejal po zraku ali se priplazil iz okolice.
Drugi način izboljšave ilovnate zemlje, ki se mi je tudi zelo obnesel, je Zufova gibanica, v katero sem naložila tudi umazano striženo ovčjo volno, v sadilne jam(ic)e pa sem dodala kompost. Uspevalo je odlično.
Naslednja leta sem obdelovala kot po navadi: v sadilno jamo ovčjo volno/kompost, kar sem imela trenutno pri roki, nato pa zastiranje z zelenimi rastlinskimi ostanki, travo, ..._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Na gredo sem zgodaj spomladi, ko so se začeli prebujati pleveli, nasula 5-10 cm (natančno se ne spomnim več) otrobov, namočenih s tekočino iz organka in sladko vodo. To sem prekrila- "zadihtala" s črno plastično folijo in pustila kakšen mesec, verjetno še več. Gredo sem zasadila brez prekopavanja. Kulturne rastline so odlično uspevale in obrodile. Plevela ni bilo do srede poletja, ko se je zasejal po zraku ali se priplazil iz okolice.
Drugi način izboljšave ilovnate zemlje, ki se mi je tudi zelo obnesel, je Zufova gibanica, v katero sem naložila tudi umazano striženo ovčjo volno, v sadilne jam(ic)e pa sem dodala kompost. Uspevalo je odlično.
Naslednja leta sem obdelovala kot po navadi: v sadilno jamo ovčjo volno/kompost, kar sem imela trenutno pri roki, nato pa zastiranje z zelenimi rastlinskimi ostanki, travo, ..._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Nisi napisal kakšen namen imaš na tej površini. (trata, zelenjavni vrt, sadni v.)
... še moja izkušnja
Na predelu parcele smo zaradi neugodne višine terena odstranili zgornjo plast zemljine v debelini cca 50cm in sem tako na novem površju razgalil mrtvo glineno ilovnato zemljo.
Po parih letih se na tej površini niso prijeli niti najtrdovratnejši pleveli, kaj šele kakšna trava ali karkoli bolj kultiviranega. Dobesedno je vztrajala gola zbita zemlja.
Nato sem imel priložnost dobiti večje količine sena, ter volno kakšne 20 ovac po striženju, tako da sem vse skupaj razprostrl v debelini 50 - 60cm ali še več in opazoval morebitne spremembe v pozitivno smer.
Po kakšnem letu je sloj dokaj skompostiral in nato sem postopek ponovil še dvakrat. Na koncu se je teren kar zarastel s travniškim rastjem in zgledalo je zelo obetavno. Preveril sem tudi z lopato kako se je spremenila struktura in še morebiti kaj drugega. Rezultat v bolje je bil zgolj v temu, da se je na vrhu ustvaril rodovitni, temno rjavi sloj zemlje v debelini 2, morda 3 cm, ostalo nespremenjeno. (zbitost zemlje - beton po dežju)
Nadalje nisem več dodajal organske mase v prepričanju, da se je teren zatravil in za travnik bi naj bilo OK.
Pa ni bilo, ker je po kakšnem letu rastje pričelo opazno pešati v smer mizerije.
Epilog:
V tako ekstremnih situacijah je potreben kar mnogoleten, če ne v desetletjih vložek in pa resnično veliko dodajanja organske mase + različnih gnojil (hrana za mikroorg.) + po mojem mnenju vseeno nekaj prekopavanja - mešanja zemlje (čeprav je to za nekatere pristope v nasprotju z dobro prakso)
Potrpljenje je božja mast, vztrajnost pa naš prispevek.
... še moja izkušnja
Na predelu parcele smo zaradi neugodne višine terena odstranili zgornjo plast zemljine v debelini cca 50cm in sem tako na novem površju razgalil mrtvo glineno ilovnato zemljo.
Po parih letih se na tej površini niso prijeli niti najtrdovratnejši pleveli, kaj šele kakšna trava ali karkoli bolj kultiviranega. Dobesedno je vztrajala gola zbita zemlja.
Nato sem imel priložnost dobiti večje količine sena, ter volno kakšne 20 ovac po striženju, tako da sem vse skupaj razprostrl v debelini 50 - 60cm ali še več in opazoval morebitne spremembe v pozitivno smer.
Po kakšnem letu je sloj dokaj skompostiral in nato sem postopek ponovil še dvakrat. Na koncu se je teren kar zarastel s travniškim rastjem in zgledalo je zelo obetavno. Preveril sem tudi z lopato kako se je spremenila struktura in še morebiti kaj drugega. Rezultat v bolje je bil zgolj v temu, da se je na vrhu ustvaril rodovitni, temno rjavi sloj zemlje v debelini 2, morda 3 cm, ostalo nespremenjeno. (zbitost zemlje - beton po dežju)
Nadalje nisem več dodajal organske mase v prepričanju, da se je teren zatravil in za travnik bi naj bilo OK.
Pa ni bilo, ker je po kakšnem letu rastje pričelo opazno pešati v smer mizerije.
Epilog:
V tako ekstremnih situacijah je potreben kar mnogoleten, če ne v desetletjih vložek in pa resnično veliko dodajanja organske mase + različnih gnojil (hrana za mikroorg.) + po mojem mnenju vseeno nekaj prekopavanja - mešanja zemlje (čeprav je to za nekatere pristope v nasprotju z dobro prakso)
Potrpljenje je božja mast, vztrajnost pa naš prispevek.
Hvala za vaše odgovore. Kot vidim nisem sam, ki bijem tole bitko. 
juglans, gre večinoma za vrt in nekaj sadnega drevja in jagodičevja, ki vsaj na začetku zahteva boljšo prst za dobro ukoreninjenje.
Če povzamem: potrebujem praktično neomejene količine organske snovi, ki jo lahko kompostiram, kar je po svoje logično, ker jo sčasoma v veliki meri razgradijo mikroorganizmi in počrpajo rastline.
Glede izboljšanja zračnosti in obdelovalnosti pa mogoče še ena varianta: na vrtu bi odstranil vsaj 30cm ilovice in površino prekril z gradbenim filcem čim večje gramature, da ne bo prihajalo do poškodb. S tem se rodovitna plast ne bo mogla mešati z mrtvico. Na filc bi naložil prej omenjeno organsko snov, lahko tudi vejevje in manjša debla, po možnosti že na pol preperel les, ki ga je po gozdovih polno. Kot 'polnilo' bi namesto peska pripeljal presejan lapor, ki skozi leta na soncu in dežju že itak še bolj razpada in se drobi. Kaj menite?
juglans, gre večinoma za vrt in nekaj sadnega drevja in jagodičevja, ki vsaj na začetku zahteva boljšo prst za dobro ukoreninjenje.
Če povzamem: potrebujem praktično neomejene količine organske snovi, ki jo lahko kompostiram, kar je po svoje logično, ker jo sčasoma v veliki meri razgradijo mikroorganizmi in počrpajo rastline.
Glede izboljšanja zračnosti in obdelovalnosti pa mogoče še ena varianta: na vrtu bi odstranil vsaj 30cm ilovice in površino prekril z gradbenim filcem čim večje gramature, da ne bo prihajalo do poškodb. S tem se rodovitna plast ne bo mogla mešati z mrtvico. Na filc bi naložil prej omenjeno organsko snov, lahko tudi vejevje in manjša debla, po možnosti že na pol preperel les, ki ga je po gozdovih polno. Kot 'polnilo' bi namesto peska pripeljal presejan lapor, ki skozi leta na soncu in dežju že itak še bolj razpada in se drobi. Kaj menite?
nikolaj: če imaš možnost dobiti dovolj razpadajočega lesa iz gozda, ne rabiš nobenega filca. Odkoplji, kot si napisal, naloži na dno debelejši material, proti vrhu bolj drobnega, vejevje, listje , narobe obrnjeno travno rušo in kar je še pri roki. To je princip gomilaste grede ki, kot je napisala lpmami, učinkovito izboljša zemljo. Kompost ne bo šel v globino ilovice, je lažji od nje. Pesek, ki je težji, se pa kar potopi vanjo.
| muha je napisal/a: |
| nikolaj: če imaš možnost dobiti dovolj razpadajočega lesa iz gozda, ne rabiš nobenega filca. Odkoplji, kot si napisal, naloži na dno debelejši material, proti vrhu bolj drobnega, vejevje, listje , narobe obrnjeno travno rušo in kar je še pri roki. To je princip gomilaste grede ki, kot je napisala lpmami, učinkovito izboljša zemljo. Kompost ne bo šel v globino ilovice, je lažji od nje. Pesek, ki je težji, se pa kar potopi vanjo. |
To bi šlo, počasi, ampak izvedljivo. Hvala za namig.