Stran 1 od 49
Sliva - Prunus domestica
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: So Jun 01, 2013 8:50 pm
Napisal/-a TwityPity
Sliva - Prunus domestica
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z brezveznim reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji
Objavljeno: Po Jul 01, 2013 6:26 pm
Napisal/-a juglans
Pozdravljeni še iz moje strani.
Torej, lansko leto sem posadil sadiko češplje, natančneje čačansko ljepoticu in kot ponavadi nisem ravno upošteval navodil, katerih poanta je bila minimalno hlevskega gnoja v sadilno jamo. Namen tega naj bi bilo preprečevanje šibaste rasti, ki je za ta rod značilna.
Moja "lepotica" je vsekakor bila deležna dobro preperelega gnoja, vendar ne pretirano veliko, seveda pa je rezultat lepo viden letos, ko šibe kar ne nehajo z rastjo, navkljub slabemu metru, mlade, letošnje rasti.
Spodnje štiri poganjke sem upognil in to bo prvi nivo ogrodnih vej, najvišji in osrednji poganjek pa je dobil častno vlogo vrhovnega vernika, kateri izkazuje to t.i. vero v sonce z lepo in navpično držo.
Vse lepo in prav, pa še malce poezije.
Vprašanje pa se mi poraja pri upognjenih poganjkih. Mar jih nebi že sedaj malce prikrajšal in tako dosegel razvejanost bližje deblu že z letošnjo poletno rastjo, ali naj pustim in prirezujem naslednje leto, spomladi?
Sadjarji kaj mi svetujete?
Objavljeno: Po Jul 01, 2013 8:39 pm
Napisal/-a ck
Čačanske slive (imam lepoticu in najbolju) rastejo zelo bujno, z gnojem ali brez, če je le sadilna jama kolikor toliko OK.
Jaz veje pokrajšam na cca 3/4 m in to tako, da odrežem pri listu, ki raste na hrbtu veje. Iz brsta pri tem listu nato močno odžene pokončna veja. Naslednji list, ki pa je spodaj (vedno poišči tako kombinacijo) pa odžene bolj zmerno in bolj vodoravno.
Naslednje leto spomladi ali pa že čez kak dober mesec, odrežem pri vodoravnem poganjku.
Pa Č. lepotica še vedno močno raste in jo je težko krotiti dokler ne začne močneje roditi.
Vrh odrežem približno 60-70 cm nad zadnjo vejo, vendar ni garancije, da bo pognal stranske veje, bo pa vsaj malo ukročen. Za rez je sedaj že skrajni čas._________________lp
Objavljeno: Po Jul 01, 2013 11:53 pm
Napisal/-a juglans
ck, odlično in hvala za nasvet. Takoj v akcijo, ker se mi je dozdevalo, da bi bilo pri takšni bujnosti bolje ukrepati preje, kot pa kasneje.
Sicer pa, če ti ni odveč, bi te prosil za malce opisa kako ti dve sorti funkcionirata spomladi, med cvetenjem, morebitne slane-so zelo občutljive (?) in pa opraševanje. V bližini, pri nas ni opaziti kakšnih sliv po sadovnjakih in me zanima glede opraševanja, kot pa sem že omenil imam posajeno to čačansko lepotico ter nekaj koreninskih divjakov modre in bele barve.
Morda še glede primerjava plodov (okus, namen uporabe ...) moja želja je sicer sliva za sproti, vendar pa tudi za sušenje in kakšna marmelada.
Drugače pa še enkrat hvala glede rezi, lep pozdrav
Objavljeno: To Jul 02, 2013 12:37 am
Napisal/-a ck
| juglans je napisal/a: |
ck, odlično in hvala za nasvet. Takoj v akcijo, ker se mi je dozdevalo, da bi bilo pri takšni bujnosti bolje ukrepati preje, kot pa kasneje.
Sicer pa, če ti ni odveč, bi te prosil za malce opisa kako ti dve sorti funkcionirata spomladi, med cvetenjem, morebitne slane-so zelo občutljive (?) in pa opraševanje. V bližini, pri nas ni opaziti kakšnih sliv po sadovnjakih in me zanima glede opraševanja, kot pa sem že omenil imam posajeno to čačansko lepotico ter nekaj koreninskih divjakov modre in bele barve.
Morda še glede primerjava plodov (okus, namen uporabe ...) moja želja je sicer sliva za sproti, vendar pa tudi za sušenje in kakšna marmelada.
Drugače pa še enkrat hvala glede rezi, lep pozdrav |
Imam 4 sorte, sosed pa še dve, poleg tega imam na eni cepljena še dva oringloja - pravzaprav en oringlo in eno renklodo, tako da je "ženitev" zagotovljena.
Kakšnega problema tudi ti ne bi smel imeti.
Lepotica zori pri meni konec julija in začetek avgusta. Za jesti in za marmelade je odlična. Sušenje je morda malo bolj problematično, ker ima kot poletna sorta manj suhe snovi kot sorte, ki zorijo jeseni, poskusiš pa lahko.
Okus - ja v literaturi se navaja kot najboljša v svojem času. Če odštejem kakšno zeleno renklodo (sočna in sladka) je temu res tako, s tem da jo imaš še za marmelado in pekmez. Bistvo je, da jo ne obiramo prekmalu, ampak počakamo da dozori na drevesu. Ko trdota plodu malo popusti je Ok - boš že dojel - lahko tudi rahlo oteseš drevo. Za marmelado pa ni tak problem._________________lp
Objavljeno: To Jul 23, 2013 12:37 pm
Napisal/-a doli
Stara sliva (cimber?), ne vem, če je res, sosed mi pravi, da je pripomogla pri nastanku nekterine.
Objavljeno: To Jul 23, 2013 12:43 pm
Napisal/-a doli
Objavljeno: To Jul 23, 2013 4:07 pm
Napisal/-a juglans
Doli, bi prosil, če s časom in zorenjem še malce opisno predstaviš to vrsto oz. sorto. Poljubno, kar pač opaziš.
Seveda me zanima tudi ali kaj odganja iz korenin, oziroma če je druga alternativa za razmnoževanje cepljenje in ali je možno kaj od tega dobiti. Fehtam kakopak.
Sicer pa iščem še kakšne stare vrste cibar, sliv-češp in ostalih sestričen iz tega rodu. Če bi kdo imel kakšno v oskrbi ali pa vsaj ve za rastišče se lepo priporočam za informacijo.
Hvala, lp.
ps. če sem pravilno razumel debato na sosednjem forumu nimam v oskrbi štrbocelna oziroma cibare, pač pa mirabolano, rdeče barve in z užitkom podegustirano skoraj do zadnje. Pravzaprav več njih, samosevcev in tudi različnih karakteristik plodov.
Objavljeno: Sr Jul 24, 2013 11:21 am
Napisal/-a doli
Ko sva ga sprejela v varstvo, je bilo zakrnelo, bolno, precej nizko in razprostrto drevo. Vsako leto je precej rodilo, ampak tudi na sadežih se je poznala bolezen. Sčasoma, brez škropljenja, z gnojenjem in obrezovanjem, je pognalo nove veje. Zdaj so tudi cepiči že na razpolago, mladike pa rasejo samo okoli debla. Meso je čvrsto, res me spominja na nekterino. Tudi za vlaganje in marmelade je zelo dober.
