Kostanjevica pri Novi Gorici
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Jamain je napisal/a: |
Po mojem si največja privatna zbirka burbonk zasluži lastno temo, zato tukaj pripenjam nekaj fotografskih utrinkov letošnjega cvetenja. Tudi tukaj so vrtnice trpele zaradi obilnega dežja, vendar so kljub vsemu lepe. Meni so se posebno vtisnile v spomin naslednje: Blairii no. II - če imate velik vrt in nekaj opore, je ta sicer enkrat cvetoča vrtnica nekaj neverjetnega. Visoka je gotovo več kot 4 m, cveti nepopisno veliko in diši metre naokrog! Honorine de Brabant - pisana burbonka s svetlimi lističi in nekoliko temnejšimi progami Variegata di Bologna - prvič jo vidim, kako ji veje visijo navzdol - čudovita! Na Kostanjevici je Variegata di Bologna posajena poleg Paula Veridera - lepa kombinacija: Pa še sam paul Verdier iz drugega zornega kota: V prvem planu je na spodnji sliki Souvenir de Mme August Charles: Pa še nekaj panoramskih: na prvi so vidne Michel Bonnet (aka Catherine Guillot), Zephirine Drouhin in Martha Na tejle je najbolj spredaj Mme Nobecourt Na spodnji sta spredaj Frau o Plegg in Prince Napoleon Commandant Beaurepaire, ki je letos tako polna cvetov kot še nikoli: Gros Choux d'Hollande Coupe d'Hebe - zanimivo, kako diši steblo po smoli, kot da bi imela kake prednike med mahovnicami... cvet pa diši neverjetno dobro In pa seveda ne morem izpustiti 'mame' naših mladih sejančkov, Mme Lauriol de Barny: Tukaj spodaj se meša z Mme Isaac Pereire (ki je temnejša) Tako, to je le delček vsega, več slik si lahko pogledate tukaj. In če imate čas, se kar zapeljite na ogled! |
1vrtnica je napisal/a: |
Jamain, krasne slike. Jaz sem bila letos v tem vrtu kar dvakrat in če bi lahko bi šla še enkrat. Čudovit je, ko je takole v polnem cvetju. Letos sem prevohala popolnoma vse vrtnice tam in nastal je moj seznam burbonk, ki jih vsekakor moram imeti. Na prvem mestu je pristala Honorine de Brabant, ki je bila na koncu v finalu skupaj z Variegato de Bologno. Variegata ima sicer večje in lepše cvetove, Honorine pa ima ob lepih cvetovih, ki so prav tako pisani, še precej lepše in gosteje olistan grm, vsaj za moj okus. Obe sta pa čudoviti, pa še marsikatera druga tudi. Tisti, ki še nameravate na ogled - šteti so dnevi, saj bo najlepši razcvet že počasi mimo. Jaz sem bila v nedeljo, čisto nenačrtovano, in res mi ni bilo žal. |
Garden-ja je napisal/a: |
Pa imam končno par minut, da poročam o našem rožnem vikendu. Najprej smo se odpravile na Kostanjevico. Burbonke so že odvrgle kar precej cvetov pa še dišale niso (so pa zato kasneje toliko bolj). Kljub temu smo slabo uro pomakale nosove v cvetove in veselo fotografirale. Potem smo se v dvorani ob predavanju o nastanku vrta malo ohladile saj je bilo neskončno vroče. Odlično je predaval Edi Prošt, idejni in dejanski vodja vrta. Potem smo se odpravile na "rožno" kosilo v hotel Sabotin. Zame veliko razočaranje. O vrtnicah ne duha ne sluha, hrana pa menza. In ker smo bili še lačni, smo šli v hotel Lipa na rožne štruklje in rožni sladoled... mnjam, to je bilo doživetje. Potem mi je bilo žal, da nisem namesto na kosilo raje šla na dva štruklja in konkretno kupo sladoleda. Potem smo bile povabljene v rožni vrt Romantika h gospe Marinki. Sanje... kaj takega v Sloveniji. Slike mu delajo krivico, nekako mi ni uspelo ujeti njegove duše. Kasneje smo se dale povabiti še k Proštovim na njihov vrt. Fotografij nimam, ker je bil del, ki je bil meni najbolj všečen, preveč zasebne narave (se vidi in prepozna hišo). Drugi dan pa navsezgodaj še v Padovo v La Campanello. Lilo je kot s škafa vendar me tudi to ni zaustavilo pri fotografiranju. Po dveh urah sprehajanja po dežju sem bila mokra kot cucek. Nekaj škljocev proti prodajnemu prostoru. Njihova slavna aleja: in razstavni nasad: Po kosilu kjer smo dali na mizo vse, kar smo skupaj prinesli, in prijetnem klepetu z organizatorji obiska smo se odpravili proti Vili Giustiniani kjer nas je lastnik, gospod plemenitega porekla popeljal po svojem rožniku. Ki niti slučajno ni imel stotine vrtnic, prej desetine, vendar mi vseeno ni bilo žal obiska. In potem smo bili povabljeni še v francoski vrt kjer nas je pričakala stoletna magnolija. Česa takega ne vidiš ravno pogosto. To je pa njena notranjost oz. stranske veje. Potem, ko smo ugotovile, da je tudi tuja gospoda samo jara gospoda smo se odpravile proti domu. |