Rožnik ne na nebu ne na zemlji
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
| voda je napisal/a: |
| Ljubiteljice in ljubitelj, vrtnic lep pozdrav Vaše pogovore že nekaj časa "prisluškujem". Prebrala sem tudi nekaj literature, a vidim, da bo potrebno še veliko, veliko dela in učenja o tej kraljici vrtov. Prav mi bo prišla vaša pomoč, in vaše znanje, zato sem se odločila, da odprem "predalnik" mojih starih brezimenskih in imenskih, prihajajočih vrtnic. Te bodo posejane , tukaj v Ljubljani in na obali v Istri.    Kako poimenovati tak rožnik, ki ni ne tu ne tam. Spominjam se pravljic iz mojega otroštva, ki so velikokrat začenjale z besedilom: " Nekoč v davnih, davnih časih, sta v velikem gradu, ki je stal ne na nebu ne na zemlji, živela kralj in kraljica. Imela sta...". Zgodba je skozi zaplete in razplete različnih napetih situacij tekla naprej, do seveda, kako drugače, srečnega konca. Ob spominu čarobnega, v otroški domišljiji nikoli natančno izoblikovanega gradu, ter srečnemu koncu pravljice sem dobila idejo. Moj bodoči rožnik bom poimenovala: ROŽNIK NE NA NEBU NE NA ZEMLJI Sedaj lahko samo naštejem moje vrtnice, te ki jih imam in ki bodo prispele od g. Petroviča: Kakšnih 8 neimenskih starih vrtnic Bonica 82 Red Leonardo da Vunci Leonardo da Vinci The Fairy roza Red Fairy Sorbet Acropolis RAMBLERJI: Adelaide D' Orleans American Pillar Bobbie James Kiftsgate VZPENJALKE: Rosarium Uetersen -3x New Dawn Crimson Glory cl. Reine Olga Du Wurtemberg Cecile Brunner Cl. Souveir De la Malmaison Clg. Belle Vichysoise BURBONKE: Rose Eduard Mme. Isac Pereire Zepherine Drouhin ALBE: Mme. Legras De St. Germain Alba Maxima Alba Semi Plena GALKE: Alain Blanchard Complicata Rosa Gallica Versicolor HIBRIDNE PONAVLJALKE: General Jacqueminot Baronne Prevost Sidonie ANGLEŠKE: Tess of the Urbervilles St. Swithun The Dark Lady Tako to je moje sedanje in bodoče rožno bogatstvo. Upam, da mi bo uspelo vzgojiti in negovati vrtnice. Vas pa poprošam za pomoč in potrpljenje o bodočih, že verjetno 1000X istih vprašanjih. Lep pozdrav voda. |
| voda je napisal/a: |
| pozdravljene, pravljice naj bi res imele srečen konec , a vedno ni tako( kitajske, japonske, marsikatera Andersenova nima srečnega konca) . znanstveno je dokazano, da si srčno rad moraš želeti nekatero stvar, pa se ta izpolni. za spodbudo naj bi imel napisano željo-cilj- na vidnem mestu. moram vam odkriti tajno:, da so se moje želje-cilji vse izpolnile in se izpolnjujejo še vedno, pa ne zaradi listka nad pisalno ali kuhinjsko mizo. kljub temu, da strokovnjaki priporčajo, da si želje-cilje napišeš (lahko so ti v pomoč, da te spodbujajo), moje nikoli niso bile napisane. nisem imela potrebe, ker sem vedno srčno in fizično delovala v smeri svoje želje in ni bilo kaj drugega kot, da se je ta uresničila. premalo je napisati na listek, tega prilepiti na steno, potem se usesti in samo gledati listek in si želeti. potrebno je še kaj drugega narediti. lp voda. PS: pojma nima zakaj sem vam morala to napisati. |
| voda je napisal/a: |
| hej, ne vem če vas zanima, ampak roki vlečem po tleh. zakaj? zaradi totalne obnove vrta v Lj. ali grem z glavo skozi zid, to sedaj je vprašanje? verjetno ja, ampak glava je zelo trda in prebije zid. Taka sem pač. v 14 dnevih sem izkopala, s pomočjo soseda bambuse. dogovorila se, da si na bodočem gradbišču, kjer je prej stala hiša poberem stare zidake (sedaj bo potreben transport). cegli so danes zjutraj, s pomočjo mojega prijatelja 9 letnega soseda, zloženi na kupu. je zelo prijeten klepetalček, ki ti lajža delo. torej, ob 7 sva s kolesi že bila na gradbišču in ob 1o nama je zelo krulilo po želodcu. šla sva na kalamare in girice. oblečeni tako, delovno z krampom in martelinom. bila sva dva "mogočna" delovca, ki si lahko privoščita po napornem delu odličen obrok. bilo je zelo prijetno. zraven naju je tekla Ljubljanica, race so frčale in vrabček je cel čas prosil za košček kruha. seveda ga je tudi dobil. Drugače sva midva taka, greva na sladoled v naše mesto, a vlak nad nami v podhodu zapiska in sva že na sladoledu v Kranju. Nikoli nama ni dolgčas. in, naj nadaljujem današnjo zgodbo, seveda če vas zanima? OK. medtem je hčera nadaljevala delo od včeraj. 3 kubike pripeljane zemlje, je bilo (še nekaj jo je ostalo za jutri) potrebno prestavit s samokolnico cca 100m na dvignjeno podaljšano gredico. za koga pa je ta gredica? za 5 vrtnc, ki so čakale v zasipu (nekatere bodo še 20 dni). potem sem jaz poprijela za "karijolo", pa moj prijatelj, pa prijatelj prijatlja, mama prijatlja, pa je še vedno ostalo cca 1 polovica kubika. Nimate pojma kako velik je kubik zemlje, kaj šele tri. A kljub naporom je sobotnji dan bil čudovit. lp voda |
| voda je napisal/a: |
| Rožnikarji pozdravljeni, To pomlad so mi vrtnice, poleg standardnih spomladanskih vrtnih opravil podrle, tudi hišne in družinske obveznosti. Verjamem, da se bo to čez čas obrestovalo. RNNNNNZ-Ljubljana 23.III.- prišla iz Istre, kjer je bila oskrbljena podarjena Garden-ijina Felicite Perpetue. na vrtu 10 vreč konjskega gnoja. Pripeljali prijazni sosedje. 25.III.-zjutraj, dvignila prispel e Petrovićeve vrtnice. Odprla paket, da se zrači. -pop. dala vrtnice v posodo z vodo. Polivinil spravila za kasnejši transport v Istro. 26.III.-zjutraj, »pokupčkala« vrtnice po prej pripravljenem sporedu za »tukaj in tam«. Dala v zasip. 1.IV.- pop. prispelo 3kub zemlje. Razvažanje zemlje ( 250m stran) na določen in začasen del vrta. 2.IV.-zjutraj, na gradbišču iskala in zložila 200 rebljenih opek. Doma hčera razvaža zemljo. -pop. razvoz zemlje še traja. Zemlja se sesuva. Naredila provizorično ograjo za zemljo in bodoči zidek. Vrt je vedno bolj podoben romskem naselju. 3.IV.-zjutraj, dokončala razvoz zemlje. V začasno ogrado posadila 5 vrtnic. Ostale bodo prijazno čakale do odhoda v Istro. Brsti so vedno večji in veje se obračajo proti nebu. Pop.-kopala in pripravila temelj bodočega zidka. Med tednom kakšno uro pop. čiščenje zemlje od bambusev. 8.IV.- pop. prišlo 2kub peseka in mivke za zidavo. S hčero začenjamo prevažati na »mesto« . 9.IV.-hčera prevaža jaz zidam. Pozno popoldne konec prevoza in konec opek . 10.IV.-zjutraj šla z komb. po zložene opeke na gradbišče. Cel dal zidala. Tri dni služb. odsotna. Konec leta bo lažje, grem v p. Vrtnice v zasipu gledajo v nebo. 14.,15.-popl. po službi nadaljevala zidavo in še čiščenje-kopanje terena od bambusev za še nekaj vrtnic. Vrt je sedaj res romsko naselje. 16.in 17.-čiščenje zemlje od bambusa in delno zidanje. Skopala luknje za še 4 vrtnice. Tri dni služ. odsotna potem . 20.IV. –pozno pop. predvidene vrtnice posadila zadnji hip, Ostale pazljivo zavijam v cik-cak sistemu, da je manjši kup zaradi carinikov in jih pustim na travniku na hladnem. Jutri gremo dol. Upam, da bodo zdržale. 21.IV.-zjutraj nakladanje v avto, zadnji hip hladne vrtnice. Odhod. RNNNNNZ-Istra Čez nekaj ur (vmes smo imeli še nekaj opravil) prihod v RNNNNNZ v Istri. Aklimatizacija vrtnic in mene. Vrtnice so, tako kot so bile transportirane ostale zavite po kupčkih, v prozorno (od prej) polivinil-folijo in položene na najhladnejše mesto v hiši-kopalnico. V hiši je 10 stop. od zunaj 23. Zvečer bomo zakurili, sedaj se vse zrači. Jaz si ogledujem kaj me čaka te dni. (kot ste opazili dnevniško formo pisanja sem opustila in prešla na literarno-hitreje bo) In čakalo me je oz. nas je:…izdelava polkrožnega rožnega špalirja - izkopati v ledino 12 lukenj cca 25x8o za betonske nosilce in 9 lukenj 60x60 za vrtnice. Sosedje so me vprašali ali mislim saditi oljke. Peti dan so bile vrtnice odvite in postavljene v nekaj vedri z vodo. Šesti dan, sfrizirane in posajene, pa ne vse. Tiste za v lonec so se hladile še en dan v vodi a na zunanji tem. Potem smo na betonske podstavke (12) zavarili 6 železnih polkrožnih cevi (moj ljubi mož pripravil že prej) v razponu 4m, sredinska višina cca 2.20m. Tako smo dobili 3 dele špalirja. Vsak del špalirja je med seboj povezan z ene stran na 2 m za 2 plezalki, z druge strani pa na 80 cm. Tako so nastali 3 deli. Po prvem delu špalirja na širši strani je 1.2om prehod za kosilnico in človeka. Ta odnos se ponovi 2x. Drugače je prehod skozi špalir po hribčku navzdol, skozi bodoči vrtnični tunel do travnika na koncu, zaenkrat pritrjen še sredinsko. Čez pride še široka gradbena mreža. Torej na tej širši strani je posajenih 6 vrtnic. Na nasprotni strani loka ni prehoda in je razdalja med polkrožnima palicami špalirja cca 80 cm. Na tej strani so posajene 3 vrtnice. Tako je polkrožni špalir izdelan v polkrog. Odahnila sem si. Vrtnice so rešene. Namreč preostalih 7 vrtnic sem posadila v največje posode, ki sem jih našla v bližini. Vse je prišlo prav. V kakšno posodo sem dala tudi po dve, čisto tako zaradi družabnosti. Tako združene bodo morale počakati do jeseni. Ostale, »stare« vrtnice so bile polne popkov. Končno je dobil svoje mesto tudi Muhin hibiskus. Druga vrtna dela sem opravila zelo površno, saj ni bilo več časa. Na dan odhoda 2.V. nazaj v Ljubljano sem opazila na eni, sedaj se ne spomnim na kateri od pravkar posajenih vrtnic, popek. Zelo lepo. Povratek na ljubljanski vrt me je tudi razveselil, ker ni bil več zelo romski. Namreč vegetacija je delno zakrila moje romsko dvorišče. Zasmejala sem se ko sem na burbonki R.Eduard, ki je visoka kakšnih 25 cm zagleda 7 popkov . HP Baronne Prevost pa se je tudi važil z dvema nastavkoma. Poslikala sem nastanek opisanih dogodkov v RNNNNNZ in vam jih bom posredovala. Sedaj sem od vsega tega malo naveličana in me ne mika to opravilo. Spraševali se boste zakaj sem tako natančno opisovala dogodke okrog vrtnic. Želim vam prikazati kako rastline niso tako občutljive kot si mislimo. Seveda, je treba presoditi kaj je primarno in kako rešiti tekoče probleme, če so sploh problemi. Želim vam zdrave vrtnice. voda |
| voda je napisal/a: |
dobro jutro. opis pomladi v RNNNNNZ:      moram nehati, ker računalnik šteka, tako si jaz mislim. voda |
| voda je napisal/a: |
nadaljevanje pomladnih opravil:                                           za mediteranski del RNNNNNZ sem imela idejo narediti vrtnični špalir. skica je bila prenešena na papir. bilo je tudi potrebno razložiti lepoto bodočih rožnih oblakov. s skupno močjo je nastal malo krajši a tehnično bolj izdelan nebeški obok za vrtnice.      računalnik šteka, voda |
| voda je napisal/a: |
računalnik je shodil in evo nadaljevanja:                  lpvoda |
| voda je napisal/a: |
"vaja" mojih vrtnic:               |
| voda je napisal/a: |
| pravite, da se pri meni praši? nič kaj prida nisem zagnana, saj je dažd polegel prah. spet bom v zamudi. Eric Tabarly, ...hja... bomo videli. pripravljam seznam za jesensko naročilo, da prej vse ne poide. vse na pomlad "zmatrane" Petrovićke so cvetele ali se pripravljajo na cvetenje. Sedaj sem celo kolegico v službi zastrupila s fotografijami vaših rožnikov. Tudi vse vas bi srčno rada spoznala in upam, da bo do tega tudi prišlo. če ne ta hip, bo še kaj hipov kasneje. moje rastline v Istri so danes bile deležne 2 urnega rahlega zalivanja. tudi to je nekaj, če dažda ni bilo 3 mesece. lepo se imejte naprej voda. |
| voda je napisal/a: |
| Pozdravljeni, spomladanske Petrovićke se izredno dobro držijo in so zelo lepo napredovale vsaj tukaj v Lj. Mme Issac Pereire (burb.):     Tess of the d Urbervilles (angl.):     St. Swithun (angl.):    lpvoda |
| voda je napisal/a: |
| da pridem stvari do dna, sem tri poškodovane vrtnice proti vrhu veje, odrezala, zapakirala in odnesla pokazat v semenarno Sadjar in vrtnar nasprtoti živilskega trga. namreč tam so vsevedeži in mi bodo razjasnili pukotino (pri eni vejici se je skozi povečevalno steklo videlo nekaj "jajčec"). nista bila prepričana kaj bi to bilo. dala sta mi Confidor sistemik insekticid. vseeno me je zanimalo, kaj za vraga je ta zareza. in sem ugotovila. to nikakor ni Coraebus Rubi-hrošč skoraj črne barve s bronastosvetlečimi ali metalnimi žagastimi črtami čez telo. ta hrošč pri 8-12 cm je spolno zrel in odlaga larve pod skorjo vrtnice, v debelejši del rastline, torej ne pri vrhu v mehki del. ko opazimo, da se veja vrtnice neenakomerno debeli in poka skorja je že prepozno. ličinke vertikalno po veji ispod skorje naredijo tunel in tako se odhranijio. v mojem primeru in v primeru Gardenera je to Rose Sawfly-"rožnata osa". telo ima tako oranžnorumeno in črna krila. osa odloži kot je videno ličinke in so dve vrsti. Arge Pagana, katera producira 2-3 generacije ličink in Arge Ochropus, katera ponavadi ima eno generacijo zgodaj poleti in včasih drugo generacijo kasno v poletje. Mogoče izgleda naivno, ampak sem vse videno od gosenic do ose na vrtnici v Istri in tukaj v Lj, ter na Gardenovi sliki povezala in si upam trditi da je to "vrtnična osa". Uničuješ jo z roko saj ne beži. enako majhne gosenice, katere živijo v skupnosti na robovih listov. lpvoda |
| voda je napisal/a: |
| pozdravljeni, ker pravo "polico" za knjige ne najdem, vam tukaj sporočam, da v MK imajo manjšo knjižico (12E), Dišavne vrtnice od Heide Rau v slovenščini. zelo strnjeno so obdelane teme: predvsem vonj, gojenje, opis in marsikatera poslastica vrtnic, ter koristni naslovi. druga je večja in stane, e sad cca 20E, ima cca 650 fotografij. obdeluje vzgojo, bolezen, nadloge in zaščito in vrtne kombinacije, a je v angleščini. Rose gardening: American Rose Society. je dobro pripravljen katalog (ta je iz leta 2010) in izhaja na tri leta (če se ne motim). vrtnica zmagovalka l 2009 je Graham Thomas, 2006 sta bili HT Elina in Pierre de Ronsard (moj ljubi Pierre), 2003 je bila Bonica itd. In še ena knjiga s popustom, Matjaža Mastnaka (namreč že zdavnaj so pošle) z naslovom Vrtnice iz l 2008, stane 18 E. lpvoda |
| voda je napisal/a: |
| Poezija živio, odgovarjam ti tukaj. načeloma imam prekopane grede in v njih posajene vrtnice ter ostale vrtne spremljevalne rastlinske pridatke. Ti naj bi bili usklajeni z vrtnico, ali naj bi jo z strukturo listov še bolj poudarili nikakor pa ne prevladali kraljico rož. In mislim si tako, če so posajene kraljica do kraljice se vse izpridi in poudarka ni. Barve so zelo močno izrazno sredstvo saj učinkujejo na skoraj vse človeške senzorje. Zaradi tega sem izbirala vrtnice po meni všečnih med seboj usklajenih odtenkih barv ali obliki cvetov znotraj družine. Tako sem jih oz. bom nadaljevala saditi tudi znotraj njihovih skupnosti. jeseni in tudi sedaj na pomlad ni bilo dovolj časa za pripravo gredic in zato so nastali taki otočki v katerih so posajene vrtnice, a ti se še vedno lahko spremenijo v gredico. (mimogrede še dobra polovica vrtnic čaka v loncih). Ta obdelava življenjskega prostora za vrtnico, je na poziciji v vali (dolina kjer je nekoč bila njiva) ob špalirju. ni bilo lahko kopat, ker je zemlja bila zbita a je počasi šlo. med ostalim seveda bodo tudi tukaj v ozadju kombinacija nepravega jasmina, tamariske, medvejk, ceanotusa, lagerstroemia indica in prav gotovo drugo mediteransko rastlinje.. skratka bolj grmičevje-to je še odprto do jeseni. to grmičevje mora še malo zrasti nekatera so v zemlji nekatera v loncih, nekatera so se skoraj pomrznila do tal. torej iz špalirja, kjer bo prevladovala predvsem nežno roza (barva topline, nežnosti, ljubezni…) in bele barve (čistost, nov začetek) bo American Pillar razbremenil ta svetel nebeški svod kot umetniška slika galerijski prostor, boš vstopil skozi prehod v drug polkrožni prostor kjer bo prevladovala modra, lila in seveda spet roza in bela. to pomeni prostor kjer vlada harmonija, zrelost, razumskost, mir- z eno besedo popolnost. V sprednjem delu teh vrtnic (galke, alba, rugoze in portland –posajene v otočke) je delno zasajen pušpan katerega bom obrezovala kot morski val. ne popolnoma na sredini bo grlo starega vodnjaka. skozi obok meni izredno lepega Pierra de Ronsarda boš odšel delat naprej na njivo ali na travnik ali gor v hišo na kozarček. Na njivi bodo tople in pisane barve rožic ob zelenjavi, da preskrbijo za dobro počutje ob delu. Mislim, da sem se zelo razpričala, lpvoda |
| voda je napisal/a: |
| pozdravljeni, dopoldne sem prišla iz Istre in nemudoma prebrala in pogledala vaše rožnike in čudovite vrtnice. v času moje odsotnosti pozdravljam tudi vse na novo pridružene ljubitelje vrtnic, ter jima istočasno želim dobrodošlico in veliko uspeha v negovanju prelestnih rož. poročam, da so se vse moje vrtnice razcvetele izredno bogato, tudi tiste v loncih. te slednje so doživele tudi vrtno sprehajanje saj so bile 4 krat premeščene, zaradi gradbenih del. upam, da mi ne bodo zamerile. zacvetel je in odišavil dolino tudi dvoletni Bobby James in v hipu prekril nekaj kvadratnih metrov ob enako polni podarjeni popenjavki Felicite Perpetue. koncem maja so se začeli odpirati prelepi cvetovi obeh Pierra de Ronsarda, katera sta mi bila tudi podarjena. darovalkam še enkrat hvala. moram poudariti, da je Pierre bil do tal obglodan in uničen zaradi burje, a po rezanju poškodovanih vejic, nekaj cm nad tlemi sta sedaj visoka 50 cm in vsak ima več nastavkov poleg že odprtih cvetov. roguze, burbonke so poleg ostalih zmagale. totalno vse je dišalo v radiusu 300m poleg seveda ostalih mediteranskih rastlin. žal slikic ne bo, ker sem nekje izgubila polnilec za foto in telefon. moram pripomniti, da je dež na 3 dni naredil svoje enako kot tukaj v Lj. vrt je goščava zelenja in izredno velikih cvetov vseh vrtnic, predvsem angleških, katere so posajene tukaj na celini. meni, prav noro užitkarsko, a jutri bo potrebno narediti mal reda, saj še maček ne more skozi. še to - uši in bolezni ni bilo opaziti edino so se po cvetovih in popkih pasli drekobrbci in tisti ta črni a sem jih nekaj polovila. tako - lpvoda |
| voda je napisal/a: |
| Po dolgem času pozdravljeni, Poletje. V hiši 25 stop. Pred hišo 34 stop. V vali do 48 stop.  Naš kraj je zvanka brižan, prez polja in prez vode, i sunce u njen pali, kamenje u njen gori, a svaki mu čovik za kruh se mučno bori, za goli svoj život, za malo lih slobode. (M. Balota: Dragi kamen  Dežja ni.Zadnjič je padalo 7. jun. V loncih še nepresajene vrtnice cvetijo. Zalivam jih na 3 dni. One v zemlji, posajene na pomlad, na deset. Lanskoletene se držijo dobro. Čez dan sem po več ur v hiši. Kuham v črni kuhinji in prebiram, prebiram. Zaprem oči globko vdihnem. Pomlad.  Oj pramaliće, kako je lipo, kad počne nicati cviće, kad počne pupati grabar, jasen in drinak, a šparoge niču iz stine. Koruna se zgusne, arija lipo zadaje, nebo je modro i svitlo, vitar mek i tepa. (M. Balota: Pramaliće)  Odprem oči. Vonja ni več. Grem ven. Hitro se vrnem. Vroče, vroče, strupeno vroče. Zelena, rožnata, plava in druge barve so spremenjene v rjavo. Če pravočasno ne uberem paradajz ga počopkajo šoje. Ne jezim se. Vsak večer menjam vodo v nastavljenih posodah. Marvljice se pridejo napajat in so ena zraven druge. Mogoče imajo male čebričke. Imenujem jih vodonoskarice. Vse je približno po 10 ur na poprečnih 40 stop. Opozarjajo, da zmanjkuje vode. Vseeno zalijem. Vem, da Pula ima lepo število naravnih virov (tudi zaradi tega so argonauti, pri iskanju zlatega runa osnovali kolonijo, kjer je pozneje nastalo mesto. Tako pravi legenda.) Te so po malomarnosti zatrpali. Sedaj jih obnavljajo. Vinogradi so obrani. 200 litrov vode na mkvadr. Pula je poplavljena. Vrtnice pocvitajo. Paradajzi zorijo a so skoraj brez listov. Feferoni norijo. Kumara posajena junija dela cvetove i plodove. Zemlja je krvavo rdeča. Prepoved zalivanja vrtov. Vseeno še 2x zalijem. Kakšna noč je zelo sveža in se prekrivam z rjuho. Začeli so grljki. Konec sptembra. Dež. Že drugi dan je vse zeleno. Vrtnice že v ta petič pocvitajo. Nosne odprtine imam široko razprte. Avtohtoni istrski paradajzi pokajo. Stebla paprik in feferonov so mi do čez pas. Vsak dan naberem na lastnem travniku, naročaj gob. Grljki so podobni šampinjonom oz. travniškemu kukmaku. Odličen okus. Pripravim jih na šugo. Čisto na koncu so marele. Vse je sočno in mastno od zelenega. In čez mesec dni …  Barba Bepo Titin već užginje sviće i odpire vrata da čeka mornare, teta Fuma mudro nosi mižoliće i natače ljudon od kapljice stare …(M. Balota: Kalavojna) Zaš mi smo dica sunca i vina crlnega, i mora velikega i juga tople krvi. Kad ulika urodi, to dar nan je od Boga, kad loza nan ponese, na svitu mi smo prvi. Svo srebro, ča se sviti, svo zlato, ča je kadi je manje milo srcu od litice i krasa: Svi naš život je vezan uko trdog skasa di su nan ustali dani mladi. (M. Balota: Dragi kamen)  lpvoda |
| voda je napisal/a: |
| - vratia se Šime, a di je bija? di je bija da je bija lipo mu je bilo- hej, vsem prisrčen pozdrav. kot ste verjtno že opazili, na Forumu sodelujem v intervalih. prav zaradi tega (ko se vrnem), pri vsesplošnem prebiranju ugotovljam, da je ta naš Forum edinstvena reč. zato gre zahvala predvsem našim moderatorjem. seveda tudi vsem ostalim sodelujočim, iščočim znanja ter znalcem in strokovnjakom in seveda novatorjem. zdi se mi zelo dobro, da širimo obzorje znanja in prakse tudi na druga področjih ne samo na rastline. zaradi tega je ta Forum živ Forum. lpvoda |
_________________LP 
_________________LP