Stran 1 od 6
Gnojenje vrtnic
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)
Objavljeno: So Jun 08, 2013 12:18 am
Napisal/-a pika
| Garden-ja je napisal/a: |
Odpiram debato - s čim, kdaj, kako, triki in nasveti, kaj ja in česa ne,... skratka, razpišite se in izmenjajmo svoje izkušnje.
Sama sem glede tega bolj lene sorte je pa res tudi to, da so moje vrtnice večinoma enkratcvetoče, torej glede gnojenja manj zahtevne, ali pa pokrovne torej spet podobno.
Mi jih pa kar nekaj hira in skoraj prepričana sem, da zaradi moje lenobe. In že dve leti zapored si obljubljam, da bom bolj pridna, letos pa bo novoletna obljuba.
Sicer pa potrosim pozno pozimi okoli njih malo Organika ipd. in lesnega pepela, ko gnojim sadno drevje pa še malo Belfrutta (NPK z mikroelementi). In to je vse.
Eno leto sem kupila v razprodaji v Hoferju specialno gnojilo za vrtnice in tisto poletje in jesen so pokrovne takoj po prvem dežju dobesedno eksplodirale od cvetja.
Italijani dosegajo lepe dosege s Cornunghia in Sangue di bue. Prvo naj bi bila neke vrste rožena moka, ki je menda pri nas prepovedana, drugo pa je organsko gnojilo za katerega mi še zdaj pravzaprav ni jasno, kaj je. Nekako se mi upira misel, da je to bikova kri (dobesedni prevod). |
| Jamain je napisal/a: |
Hojla, tukaj je pri nas ekspert moj mož, ne jaz, zato sem ga šla vprašat. Vsekakor pravi, da je treba gnojiti predvsem založno, je pa odvisno, na katerem koncu kdo živi. Pri nas na Primorskem, pravi, zemlji primanjkuje kislih gnojil, zato mi zdaj mečemo predvsem superfosfat. Dušika je bolje dati manj kot več - smo prvo leto zalivali s kristaloni (topni v vodi in se lepo zaliva) in rast je bila čudovita, še preveč, cvetenje ok, ampak rastline so potem blazno dovzetne za bolezni, posebno oidij, tako da odsvetujem dušično gnojenje. Mož pravi, da je pri nas v zemlji kalija dovolj, zato je treba dodajati samo superfosfat, ki sprosti reakcije v zemlji, da se ostale snovi lahko resorbirajo. To mi mečemo tudi proti koncu zime.
Tistim vrtnicam, ki so posebej zahtevne glede gnojila (ali tistim, ki se zdijo potrebne malo več hrane) smo letos po prvem cvetenju z zalivanjem dodajali Cvetal Kristalin cvet in se je super obneslo.
Drugega pravzaprav ne dajemo nič. Aja, mogoče še to, ker je prinas zemlja ilovnata, apnenčasta in skratka vse prej kot kisla, smo vrtnične grede zasipali tudi z lubjem iglavcev (v Baumaxu so imeli vreče po kaka 2 evra). Ker se v par letih itak predela in pri okopavanju potem konča v zemlji, pomaga tudi kot dodatek pri gnojenju. Ima pa še odlično lastnost, da omejuje plevele - edini, ki (slabo) preživi, je slak, a tega kar populim. |
| tinko je napisal/a: |
Sta me kar navdušili z vrtnicami. Živimo v istem klimatskem pasu, tudi njive in naši vrtovi se spogledujejo med seboj. K Garden-ji na vrt se vidi sprostim očesom.
Tako bom vedno na tekočem glede zalivanja, zaščite, cvetenja.
Sestavil sem že naročilo za naslednje leto. Potrebujem le potrditev in priporočila, potem naročim. |
| Garden-ja je napisal/a: |
Pa ne da me špegaš.
Ne, k meni ne vidiš, mi smo na severnem pobočju.
Jamain, kupiš Kristalin v navadni trgovinski embalaži ali imaš možnost nakupa kakšnih večjih vreč bolj ugodno?
Kako pa prodajajo superfosfat, v večjih vrečah? In kje ga nabavite? Posuješ ali zalivaš? Če sem prav razumela, dodajate samo to tako zgodaj spomladi kot preko leta skupaj s Cvetalom.
Ravno zadnjič sem govorila z enim gospodom, tudi Primorcem, ki ima vrt dišečih hibridnih čajevk, in mi je povedal, da v luknje ne dodaja gnoja ampak NPK z visokim deležem fosforja.
Z zastirko na debelo zastiram tudi sama ima pa zastirka baje to lastnost, da ob razkrajanju krade iz zemlje dušik tako da verjetno tudi dušična gnojila niso brez smisla. Slak pa največkrat, če me je volja, uničujem tako, da vzamem eno majhno skodelico z mešanico Boomefekta in ga premažem s čopičem. |
| Jamain je napisal/a: |
Žal Kristalin kar v navadni mali škatli, ampak smo ga dali malokrat, tako da ni bilo grozno. Superfosfat kupimo v agrariji, v velikih vrečah, zanj ni problema. Superfosfat posujemo pozno pozimi oz. zgodaj spomladi, s kristalinom pa smo zalivali po prvem cvetenju.
Seveda je dušik potreben, samo mi smo z njim prvo leto malo pretiravali, tako da se ga zdaj malo izogibamo. Mož pravi, da za dušik v kisli obliki uporabiš amonsulfat, ga tudi dobiš v velikih vrečah v agrariji. Fosfor pa itak menda koristi za cvetenje. Glede specialnih gnojil za vrtnice (ali karkoli drugega) pa moj mož pravi, da so vsa predraga za tisto, kar dajo: ko gledaš procente in mikroelemente, vidiš, da to lahko dobiš (in bolje) v kaki drugi večji embalaži veliko bolj poceni... |
| Garden-ja je napisal/a: |
Hvala za te natančne napotke. Bom zagotovo poskusila. Tvojim vrtnicam se vidi, da imajo več kot odlično oskrbo saj cvetijo nadpovprečno bogato.
Sem se pa zatrdno odločila, da bom cvetoče plezalke zalivala s Sangue di bue, ker je rezultat pri pocvitanju odličen. |
| Jamain je napisal/a: |
| Ta Sangue di bue bom tudi jaz probala pri nekaterih, ki mi slabše pocvitajo, npr. Souvenir du Dr Jamain in Rimosa - ti dve tako bujno cvetita spomladi, potem pa res zelo malo... Če bi jih lahko pripravila do vsaj delne ponovitve, bi bila zelooooo vesela. |
| Garden-ja je napisal/a: |
Takole lahko poročam o letošnjih rezultatih gnojenja.
Še pozimi sem okoli vrtnic kar na debelo (tri do štiri pesti vsaki sadiki) posula superfosfata in zraven dodala še dve pesti Biogrene. Potem je seveda fajn deževalo in to obilno.
Rezultati?
Kar ne morem verjeti svojim očem. Čisto vse imajo občutno večje cvetove, nekateri so večji tudi za 50%. L. D. Braithwaite ima cvetove kot desertne krožnike.
Tudi barve so bolj izrazite ampak to lahko pripišemo tudi deževnemu oz. oblačnemu vremenu. Za par sadik, za katere sem bila v dvomih glede njihove ustreznosti etiketi, sem končno ugotovila, da so prave.
Barnijeve vrtnice, ki sem jih nameravala že pometati iz zemlje, saj so dve leti imele samo po dva do tri poganjke, so goste rasti in so praktično prekrile celotno škarpo. Za ne verjet.
Superfosfat je za vrtnice res super. |
| Jamain je napisal/a: |
Na Primorskem gotovo, Garden-ja. Pri nas tega manjka v zemlji. In sem zelo vesela, da se je obneslo. Pri nas je bilo tudi ok v prejšnjih letih. A ker ni za pretiravati z nobeno stvarjo, smo se odločili za spremembo.
Letos je mož razmetal gnoj v briketih (dobesedno izgleda precej podobno kakim pasjim briketom...), uradno ime je Biostahl, ki se prodaja v 25-kg vrečah in je zelo poceni (manj kot 10€ na vrečo). Vrgel je kar na zemljo okrog vrtnic, potem pa okopal, tako da je gnoj šel malo pod zemljo (kar je dobro tudi za nos, ker briketi pač smrdijo po gnoju).
Rezultati so tudi pri nas prav očarljivi. Mislim si, da je kombinacija obilnega dežja in gnoja naredila svoje: cvetovi so pri nekaterih vrtnicah še bolj obilni (nekaj slik sem že dala, kake druge še bom), pri drugih so tako veliki, da ne morem verjeti - npr. Just Joey ima tako velike cvetove, da dva cvetna lističa prekrijeta mojo dlan...
Zdaj grejo najbolj zgodnje sorte že proti koncu in ko bo vse odcvetelo, bomo spet dognojili. Upam, da bodo letos boljše pocvitale tudi tiste sorte, ki so nam do sedaj nagajale... |
| bobolino je napisal/a: |
| no, zdaj se pa naj oglasijo še Štajerci, kako gnojijo in s čim! |
| Garden-ja je napisal/a: |
No, glede na to, da sem prvič uporabljala superfosfat, ga bom tudi naslednje leto, potem pa kako leto pavze. Bolj na redko sem ga posula tudi par dni nazaj, da ga vnese v zemljo, če bo še kaj deževalo. Sicer ga bo pa itak spralo ob zalivanju.
Ogledat si moram še kakšno foliarno gnojilo in ga preizkusiti zdaj v vegetaciji. |
| Jamain je napisal/a: |
| Foliarno kot tisto, ki se šprica po listih? Moj mož pravi, da so sicer fajn, ampak draga za tisto, kar so vredna... |
| Garden-ja je napisal/a: |
| Jamain, vem da so dražja in tudi veliko dela je z njimi ampak tako kot so pri meni vrtnice posajene je poleti skoraj nemogoče gnojiti drugače, ker bi moral biti res večdnevni naliv, da bi gnojilo spravilo do korenin skozi folijo in debel nanos lubja oz. lapilla. |
| bobolino je napisal/a: |
| od katere firme pa je ta Superfosfat? |
| Jamain je napisal/a: |
| Garden-ja, se strinjam s tabo, imaš tako goščavo (v dobrem pomenu besede), da verjetno težko prideš zraven, ko sovse obrasle. Boš povedala, kako se je obneslo, prav? |
| Garden-ja je napisal/a: |
| bobolino je napisal/a: | | od katere firme pa je ta Superfosfat? |
Superfosfat je ime kemične sestave tako kot NPK, če boš šla v trgovino z gnojili in rekla, naj ti dajo Superfosfat ga boš zagotovo dobila. Proizvajalci pa so verjetno različni. |
| Citiram: |
| Bi lahko poleg hlevskega gnoja dodal še Superfosfat? |
| Jamain je napisal/a: |
| Po mojem ni potrebe. V bistvu če pretiravaš, doseže sicer res lepo hitro rast (s tem, da moraš tudi zalivati po potrebi), ampak prehitra rast pomeni večjo dovzetnost za bolezni. To ti povem iz lastne izkušnje, tako da previdno. |
| Garden-ja je napisal/a: |
Mislim, da preobilno in vsakoletno gnojenje s hlevskim gnojem naredi več škode kot koristi. Hlevski gnoj vsebuje večinoma dušik kar za rastline pomeni, da na hitro zrastejo in naredijo veliko listno maso, posledice pa je opisala že Jamain.
Gnoj je, spet osebno mnenje, najbolje dati v jamo pri sajenju, kasneje pa raje ne kot vsako leto. |
Objavljeno: So Jun 08, 2013 1:23 am
Napisal/-a pika
| Citiram: |
| Kje se dobi gnojilo Biostahl? |
| Jamain je napisal/a: |
Zaradi velike količine vrtnic in rednega gnojenja smo prisiljeni vedno iskati malce bolj ekonomične variante, zato so te velike vreče v bistvu vedno ugoden nakup. Tisti gnoj v briketih Biostahl (no, nisem prepričana, da se prav tako napiše, bi morala preveriti, ampak izgovori se bioštal) smo kupili v Agrariji Koper - gotovo imate kje blizu tudi vi kaj podobnega, kjer gnojila in ostalo kupujejo kmetovalci, poskusi pogledati tam. Superfosfat (kot je rekla Garden-ja, to ni ime izdelka ampak bolj kemično ime) pa je koristen pri nas na Primorskem, kjer so tla močno apnenčasta in je gnojenje s kislimi gnojili vedno dobrodošlo, ker tega v zemlji po naravi primanjkuje. Če pri vas razmere niso take, potem nima smisla gnojiti tako.
Naj povem, da zdaj, ko nekatere vrtnice že odcvitajo, začenjamo z dognojevanjem (pri ponavljavih sortah, seveda) in ta Biostahl enostavno raztopimo (kolikor se hoče raztopiti) v zalivalniku in s to mešanico zalijemo rastline. Zaenkrat kaže zelo dobro. |
| 1vrtnica je napisal/a: |
Jamain, kaj je pri tebi redno gnojenje? Glede na tvoje slike bi rekla, da gnojiš kar precej, pa me zanima, kolikokrat katere vrtnice?
Sicer pa se letos tudi pri mojih vrtnicah pozna, da redno berem prispevke na tem forumu. Rose de Rescht npr., ki je bila lani (sicer sveže posajena) v precej obupnem stanju, sem jeseni izkopala, zamenjala zemljo in dodala precej biogrene. Trenutno sta oba grmička lepa na pogled, listi so veliki in zdravi, cvetnih nastavkov pa je tudi precej. |
| Jamain je napisal/a: |
No, za redno gnojenje bi štela to, da pozimi (oz. zgodaj spomladi) dobro pognojiš vse rastline, po prvem odcvetu pa dognojiš tiste, ki pocvitajo. Pozneje jih dognojujemo bolj malo in predvsem tiste, ki res veliko pocvitajo že po naravi, tako da se ne iztrošijo preveč,in tiste, ki kažejo potrebo (klorotično listje ipd.). Imej v mislih, da mi tudi zalivamo, kar pomeni, da rastejo in cvetijo praktično celotno obdobje. In tudi, da skoraj nimamo starih enkrat cvetočih sort, kot so damascene ipd. (razen redkih izjem). Poleg tega je s pognojevanjem v poletnih mesecih dobro biti previden, sploh v kontinentalnem podnebju, da ne vzpodbudiš preveč jesenske rasti, saj bodo tisti poganjki ob prvem mrazu gotovo pomrznili. Pri nas je ta problem bistveno manjši, saj jeseni (pa tudi pozimi) redko pride do tako hudega mraza.
Še to dodam: pri nekaterih sortah (npr. pri Souvenir du Dr Jamain) je izrecno napisano že v katalogih, da so požrešne na gnojilo, kar pomeni, da če hočeš imeti lepo rastlino, moraš precej gnojiti. Druge, predvsem starejše vrtnice, pa niso niti približno tako občutljive. Splača se malo informirati o sortah, ki smo jih posadili.
Sicer pa ne skrbi preveč za vrtnice, ki so komaj posajene, saj se morajo še razviti. Normalno je, da prvo leto ne izgledajo ravno za na razstavo. Naše popenjavke so prvo leto (pred tremi leti) izgledale približno tako...
Danes (po samo treh letih) pa je to recimo tako:
|
| 1vrtnica je napisal/a: |
Jamain, hvala. Glede na tvoje slike sem mislila, da gnojiš še bolj intenzivno, npr. na 14 dni ali kaj podobnega....
Ker se pri meni počasi zbirajo predvsem stare sorte in nekaj angležinj, bom potem dodatno dognojevala le portlandke, nekatere burbonke, angležinje. |
| Garden-ja je napisal/a: |
1vrtnica, po moje je vsekakor pri celincih najbolj pomembno to, da se pri poletnem gnojenju zmanjša gnojenje z dušikom na minimum, kalij in fosfor pa se seveda uporabita. Kalij je za dozorevanje lesa, fosfor pa za cvetenje. Zato superfosfat zagotovo koristi tudi pri vas. Ampak kako leto, dve, potem verjetno pavza.
Biostahla si še nisem ogledala ampak glede na to, da Jamainin mož pravi, da je to peletiran gnoj, je po sestavi nekaj takega kot Organik ali Bogatin torej z dušikom močno bogat in pride bolj v poštev za zimsko gnojenje. |
| sarasara je napisal/a: |
| Jamain, prekrasne vrtnice imaš! |
| Jamain je napisal/a: |
| sarasara, hvala |
| Mesečnik je napisal/a: |
Glede na to, da so cene malih pakiranj gnojila, ki je posebej namenjeno vrtnicam, ubijalske. Sem se odločila, da poiščem ustrezno gnojilo, ki drugače ustreza vrtnicam, ni pa posebej namenjeno zanje. In me nekaj zanima. Po prebranem sodeč iščem gnojilo, ki ima večje razmerje fosforja in kalija napram dušiku. (glede na to, da je dušika najbrž dovolj že v preperelem gnoju). In sedaj vprašanje. Kakšno je najbolj ustrezno razmerje: dušik-fosfor- kalij.
hvala za odgovor
M |
| orhy je napisal/a: |
Verjetno je že kje to napisano, ampak jaz "na hitro" nisem našla.
Ali mi lahko nekdo samo "na kratko" pove bistveno, kako naj posadim vrtnice, ki jih bom dobila v torek npr. kakšno gnojilo, globino jame..., da ga ne bi že na startu preveč zamočila.
Na stalno mesto bom letos prestavila tudi vrtnici, ki mi jih je lani podarila Jamain. |
| Garden-ja je napisal/a: |
Orhy, na temi o prvem skupnem naročilu pri Petroviču je natančno napisano kako se lotimo sajenja vrtnic z golo korenino. Če ne najdeš, napiši pa bom poiskala jaz.
O gnojenju pa piše na tej temi. |
| bobolino je napisal/a: |
| gardena, nazadnje si ti meni pomagala, zdaj pa sem se potrudila jaz. |
| Garden-ja je napisal/a: |
| Opa, bobolino hvala, celo temo z naslovom imamo, orhy, te bom za ušesa. |
| bobolino je napisal/a: |
| ko bodo vrtnice na novo posajene, in bodo imele pri nogah hlevski gnoj, je verjetno vseeno potrebno pognojiti s kakim sredstvom. S čim ste gnojile celinke? Jaz sem mislila dati kak briketiran gnoj, ne vem pa, a je to dovolj, oz. ali se pri nas tudi dobi tisti superfosfat? |
| Garden-ja je napisal/a: |
Se dobi supefosfat ampak to ni namesto gnojenja ampak je dodatek gnojenju pa še ne čisto vsako leto.
Jaz posujem Biogreno tudi okoli stebla. Hlevskega gnoja pa nimam in ga tudi ne morem dobit.
Sicer pa se pri meni najbolj obnesejo specialna gnojila za vrtnice, ki so v prahu. Hitro se stopi in naredi dober efekt. |
| Jamain je napisal/a: |
| Mi smo lani (in letos bomo tudi) dali briketiran gnoj, ki ga kupimo v Agrariji. POceni in preprosto za nas, ki nimamo kje dobiti preperelega gnoja. Založnega seveda tudi dodamo kaj, vendar tega smo v prejšnjih letih dali toliko, da ga gotovo še ne zmanjkuje. Vsaj tako pravi moj mož. Pravzaprav nikoli ne kupujemo specialnih gnojil za vrtnice, moj mož je alergičen na ta specialna gnojila, pravi, da so nepotrebno draga. Po cvetenju smo pa gnojili s tistim Kristalinom ali kaj je že - splošno topno gnojilo za cvetoče rastline. Tisto se res hitro pozna, a ni za pretiravati, ker je rast lahko hitro prebujna in potem se lahžje pojavljajo bolezni, kot je bela lai pepelasta plesen. |
Objavljeno: So Jun 08, 2013 1:42 am
Napisal/-a pika
| Garden-ja je napisal/a: |
| Ja, se strinjam, da so draga, če jih kupiš v specializiranih trgovinah, ampak zadnja leta jih prodajajo tudi v Hoferju in Lidlu in cena je smešna za to, kar nudijo. Če mi jih uspe dobiti, potem pokrovne sorte res cvetijo tudi poleti, jesensko cvetenje pa se približa pomladnemu, če je le dež konec avgusta. |
| bobolino je napisal/a: |
je razlika, če gnojiš s hlevskim gnojem v naravni ali briketirani obliki, ali umetnim gnojilom, z razmerjem npr. 7-20-30? Je razlika med založnim gnojenjem ali foliarnim gnojenjem? Kaj je boljše v startu?
Sama razmišljam, da bi po posaditvi zalila s kakim protifertom ali aminofertom za krepitev rastline.
sem našla tole razlago za superfosfat -
Zmes kalcijevega dihidrogenfosfata in sadre, ki nastane pri reakciji med žveplovo kislino in kalcijevim fosfatom. Je eno najvažnejših gnojil.
a je to to? |
| Garden-ja je napisal/a: |
Bobolino, predvsem brez panike.
So nasprotniki in zagovorniki hlevskega gnoja. Prvi ga ne marajo, ker rastline sili v hitro rast in s tem privablja škodljivce, drugi ga marajo ravno zaradi tega, ker rastline tako hitro zrastejo.
Razlika med hlevskim gnojem in nadomestki (briketi) je v tem, da hlevski gnoj tla tudi zrahlja, briketi pa dajo samo hranilne snovi. Slabost enega in drugega je v tem, da je prisoten večinoma dušik, drugi elementi, ki so potrebni vrtnicam (fosfor za cvetenje in kalij za les) pa ne, poleg tega manjka tudi mikroelementov.
Fosfor se zato lahko doda s superfosfaom, kalij pa recimo z lesnim pepelom ali pa tudi z umetnimi gnojili.
Če kupujemo slednje, izbiramo take, kjer je N nižji in F višji.
Foliarno gnojiš seveda takrat, ko vrtnica oblikuje listno maso, z briketi/NPK-jem pa pozimi založno. Eno drugega ne zamenja ampak dopolnjuje.
Vrtnice bodo seveda preživele tudi brez gnojenja in če moram izbirati med tem, da vrtnico neprestano gnojim in špricam in sploh nekaj tekam okoli, in tem, da ne naredim ničesar, potem je zagotovo bolje slednje.
Zato z mero in z občutkom.
Aminokisline/alge pridejo bolj v poštev, ko rastlina že požene, zdaj v mirovanju nimajo nobenega učinka. |
| bobolino je napisal/a: |
malo sem brskala sestavo superfosfata in vsebuje sestavino fosforjev oksid, to pa sem našla kar v naši "domači" proizvajalki gnojil iz bližnje okolice - sestava je taka -
Sestava
12% N skupni dušik
12% P2O5 fosforjev oksid, topen v 2% citronski kislini
17% K2O kalijev oksid, topen v vodi
oz. je to NPK - 12-12-17
Je univerzalno mineralno gnojilo za osnovno gnojenje vrtnin in okrasnih rastlin. Vsebuje kalij v sulfatni obliki, gnojilu sta dodana tudi magnezij in bor, oba pomembna mikroelementa za vse zgoraj navedene kulture. Gnojilo uporabljamo pri vzgoji na prostem in v rastlinjakih.
prodaja se v 5kg paketih.
našla pa sem tudi Sangue di bue, in vsebuje tudi kri goveda. Po pisanju sodeč pa daje zavidljive rezultate. |
| Garden-ja je napisal/a: |
Ja, sangue di bue daje odlične rezultate pri rastlinah, ki so komaj posajene. Ampak šele potem, ko ozelenijo.
Zgornje NPK gnojilo je univerzalno vendar sem sama še vedno bolj pristaš briketiranega gnoja. Saj vemo, kaj naredijo umetna gnojila terenu, ne? Če je le možno, jih uporabljajmo kot dodatek, ko drugače ne gre. |
| bobolino je napisal/a: |
| no, saj zato pa sprašujem vas poznavalke! Malo brskam, a vaši nasveti so zlata vredni! |
| Garden-ja je napisal/a: |
Ti ob sajenju pognoji z nečim, pazi, da korenine ne pridejo v stik z gnojilom, potem pa posuj še par briketov v zemljo na vrh in rahlo vkopaj. Do naslednjega leta imaš potem glede gnojenja mir.
Sploh pri malih rastlinah ni dobro pretiravat, naj se prej naredijo, naj imajo veje čas, da olesenijo, ne da je vse zeleno in pretegnjeno. Pa cvetenje tudi izčrpa rastlino, nekateri prve cvetove sploh odstranijo, da ima rastlina možnost rasti. |
| Jamain je napisal/a: |
| bobolino, glede tega superfosfata moj mož pravi, da je to pri nas na Primorskem potrebno, ker je zemlja pač revna s tega stališča. Superfosfat naj bi imel fosfor vezan v kisli obliki, ki z našo zemljo bolje reagira od klasičnih založnih gnojil NPK. Ti si pa ne delaj preveč težav, Garden-ja ti je odlično svetovala. In predvsem ne pretiravaj prvo leto z gnojenjem tudi potem, ko se rastline že obrastejo. Res lahko zelo hitro zrastejo, ampak bolezni se neprstano ponavljajo, preizkušeno. |
| Citiram: |
| Se vrtnice lahko gnoji s hlevskim gnojem? |
| voda je napisal/a: |
| jaz gnojim vrtnic s konjskim gnojem. brala sem, da prvo leto ni dobro gnojit z nobeno rečjo. delam pa tako: ko skopljem luknjo za skoraj lopato globlje kot so korenine. notri dam 2 pesti gnoja ali manjšo pest konjskih briketov. to pomešam z v luknji zrahlano zemljo. dodam cca 3 pesti kvalitetne kupljene zemlje in še malo izkopane. postavim vrtnico in jo držim ( korenine se dotikajo zemlje v luknji) ter zasuvam z kupljeno zemljo in izkopano (več kupljene). potem brez pritiskanja zalijem. dodajam izkopano zemljo. narahlo poskušam utrditi zemljo okoli rastline. a prej preverim, če je rastlina prenizko jo rahlo povlečem in reguliram z višino tal. še malo zalijem in dosuvam zemljo. z rokami potlačim. na vrhu dodam še kupljene zemlje. drugo leto, pozno jeseni okoli rastline odgrnem malo zemlje in dam 4 polne vrtne lopatice konjskega gnoja, ne čisto do stebla, kakšma 2 prsta stran (na vsako stran sveta po eno bi se reklo). malo zasujem z odgrabljeno zemljo. na koncu dodam v kupček okoli rastline nekaj pesti kupljene zemlje. letos nisem utegnila to postoriti pri vrtnicah na obali in bom to uredila februarja (brez kupčka). kasneje vrtnice nič ne tretiram z gnojenjem in se je pokazalo za dobro, pa tudi literatura pravi, da je dovolj. boljše je, da imaš uležan gnoj. tisti sveži je nevaren, da speče korenine ko pridejo temperature, a tudi pri uležanem se držim pravila ne preblizu. gnoj kupim vsako pomlad v vrečah in tako počiva do druge sezone nekje v senci. letos je 6 vreč bilo v vrtni uti, si moreš misliti kako je vonjalo. lpvoda |
| Citiram: |
| Kako se imenujejo ti briketi iz konjskega gnoja? |
| voda je napisal/a: |
| žal ne vem imena, a vreča je v Istri, tako, da ne morem pogledati. kupiš jo v večjih semenarnah. konjski pravi gnoj ti prodajo v vsakem jahalnem klubu na kile in ni drag. če hočeš, ker sem seveda pozabila koliko je stalo, se pozanimam. dajo ti v debele velike črne vreče (jaz jih potem dam še v eno) in če se ne lažem 10 vreč je bilo E25. ime konjskega granulata sporočim šele marca. gnoj imam v vrečah cel čas, to se pravi celo leto. v eni lanski vreči se je naredil tak humus, da dol padeš in ni nič zaudarjalo, ter je bilo veliko deževnikov. sicer meni gnoj kravji ali konjski ne smrdi. kurjega pe ne maram, ker ko ga je sosed natrosal po zemlji nisem mogla dihti ko sem čepela, če sem stala ga ni bilo čutiti. tudi za rastline je zelo močan in ga je treba dajati previdno. za konjski sem brala, da je na vrhu lestvice zaradi tega, ker konj je izbrano hrano in v gnoju ni semen. pri govedu pa je. vrtnice pognojim samo enkrat jeseni oz. zgodaj na pomlad in nič več. gledam, da jih čez sezono okopljem 2x. več ne utegnem. lovor, moje so tudi v travi ampak okoli in okoli za pedelj in pol je prekopana zemlja. načeloma, če boš dal spočit gnoj zelo zgodaj, pravzaprav na koncu zime bo dovolj časa za razkroj do poletja. fora gnoja je tudi, da izboljša zemljo, zrahlja, sploh tam kjer je težka, glinena. a ti boš potem potrosil gnoj po travi, ker če daš čisto ob stebelce boš dal premalo, če ga daš več pa res lahko razžre rastlino. če ga nisi dal več nisi nič naredil. torej mislim, da boš moral malo prekopati in opleti okoli vrtnic, ker biljka nima samo korenino navzdol apak nekako tako široko kot je krošnja. lpvoda |
| Mateja SG je napisal/a: |
Dodajam še moj način gnojenja vrtnic:
Zadnje leto sem velika srečnica, da sem z vrtnicami okužila znanko, zdaj že prijateljico, ki ima dva konja --> beri veliiiko odvečnega konjskega gnoja.
Ko sadim nove dam na dno sadilne luknje 2 lopati gnoja, pa še ob rob kupčka zemlje ko jih zasujem nekaj. Spomladi ko jih prvič okopljem ta gnoj zagrebem.
Ostale že posajene vrtnice pa pognojim jeseni (gnoj natrosim okrog kupčka ko jih zagrebem).
Je pa res, da pri konjskem gnoju ne potrebujemo tako paziti glede ožganih stebel kot pri govejem, saj ni tako močan.
Preverjeno, saj je prijateljica svoje vrtnice obilno gnojila preko skoraj cele cvetne sezone skoraj s svežim gnojem, pa jih ni nikoli ožgalo.
Moje vrtnice dobijo tako meseca aprila in potem še junija vsakič po eno pest NPK gnojila (univerzalnega za sadje, zelenjavo in cvetje) in to je to.
Časi, ko sem lahko gnojila s specialim gnojilom za vrtnice so že minili, saj je sedaj vrtnic preveč in tudi Božiček, ki mi ponavadi prinese kar nekaj kilskih škatel specialnega gnojila za vrtnice ne prinese več dovolj, da bi lahko pognojila vse.
Tako ponavadi Božiček časti prvo gnojenje v aprilu, za junijsko gnojenje pa kupim kar 25 kg vrečo NPK.
Za zdaj se je takšno gnojenje obneslo in sem z rezultatom zadovoljna.
lp Mateja SG |
| voda je napisal/a: |
| Mateja živio, saj je rezultat zelo viden. ko sem jaz začela gnojiti z konjskim gnojem sem tudi pri sebi opazila razliko, katera še zdaleč ne doseže tvoj uspeh. a gnojček na gnojček pa bo, lpvoda |
| Citiram: |
| Je pred zimo antične in angleške vrtnice potrebno zagrebsti? |
| Mateja SG je napisal/a: |
Voda, prav imaš glede gnojenja, nekaj časa traja da pogruntamo pravi način, ki je tudi v skladu z našimi finančnimi možnostmi.
Glede zaščite antičnih vrtnic si ne belim glave, zaščitim samo hibridne čajevke in angleške Austinove, vse ostale pa tako - tako. Pri čajevkah in Austinovih najprej naredim kupček ter nanj poveznem nekaj smrekovih vej s sosedove žive meje, ki je že pošteno čez pol metra zrastla na "našo stran".
Že samo zaradi čiste vesti, da jim čez zimo ne bo hudega vržem nekaj zemlje na mesto, kjer so cepljene. Pri nas na Koroškem so zime res hude, lani se spomnem da je bilo kar 14 dni okrog -18 stopinj C čez noč.
Drugače antčne res ne potrebujejo kakšne extra zaščite, jaz jih vseeno malo zagrebem. Pa prej zato, da si ne bi potem očitala, če bi mi katera pozebla.
Po vsej verjetnosti je tudi razlika v starosti grma --> če je grm starejši ga prav gotovo ne potrebuješ zaščititi.
Glede konjskega gnoja pa imam dobro novico--> če je kdo pripravljen priti na Koroško s prikolico ga pozimi prijateljica z veseljem podari. Pozimi ga namreč še kmetje ne odvažajo radi, spomladi pa bi se kar stepli zanj.
lp Mateja SG |
| voda je napisal/a: |
| hej, tukaj v Lj. kjer ga jaz kupujem je ta velika vreča E 2,5. če koga zanima povprašam za tel. lpvoda |
| geisha je napisal/a: |
Sedaj je čas za dodatne informacije in sem zadnjič nekje zasledila,da se lahko doda lesni pepel kot dodatek za boljše cvetenje.Mislim,da je napisala Garden-ja,samo ne vem več kje sem to prečitala.No,ker večina kurimo na drva imam tega kar nekaj,pa bi prosila,če to drži.
Hvala vem,da mi boste pomagale in potešile mojo radovednost |
| bobolino je napisal/a: |
| Jaz sem ga dodajala tako vrtnicam kot vrtninam, je pa to pepel iz bukovega lesa. |
Objavljeno: So Jun 08, 2013 1:50 am
Napisal/-a Garden-ja
Tema zaključena, nadaljujemo od tu dalje. IV
Hvala piki za pomoč!_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Objavljeno: Pe Feb 28, 2014 1:14 pm
Napisal/-a bobolino
no, jaz nadaljujem!
zanima me, ali že lahko gnojim vrtnice s konjskim gnojem? Okoli vsakega grma bi natrosila malo gnoja, ne vem pa, a rabim zagrebsti, ali je dovolj, da le posujem!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Pe Feb 28, 2014 4:40 pm
Napisal/-a voda
Bobolino živ, jaz delam tako.
ko posadim vrtnico dam na dno jame lopato do dve preparelega konjskega gnoja (vedno govorimo samo o preparelem g.) dodam malo kupljene zemlje in zmešam in še dodam malo k. zemlje. nato posadim vrtnico. luknjo zasujem z izkopana z. + malo kupljene z.
-torej če sadim jeseni jo ne gnojim do jeseni. prvič zagrnem z zemljo in dam kakšno šavje ali smrečje, ker je vrtnica "mlada". na popmlad odgrnem in na rahlo vkopljem ostanek gnoja v zemljo. po letu dni, naslednjo jesen, malo odgrnem zemljo, nasujem tudi kake 2 lopati gnoja okoli in okoli stebla, da gnoj ne dotika rastline. nato jo samo zagrnem z obstoječo odgrnjeno zemljo, dodam cca 2 lopati kupljene zemlje. tako delam dve do 3 leta. kasneje bom po občutku ne vem še kakšnem.
-če vrtnico sadim napomlad ponovim zgodbo od prej, a njo že prvo jesen pognojim malo manj, ker jo s tem tudi zaščitim pred mrazom (je še mlada). ostalo kot zgoraj napisano.
-vrtnice tukaj v Lj. ( so stare že 4 leta) jeseni nisem nič več tako obdelovala kot sem prej opisala. spustila sem jesensko gnojenje.
s preparelim konjskim gnojem jih bom te dni pognojila a tako bolj na široko in gnoj bom vkopala v zemljo. če je pri hiši kompost je ta tudi dobrodošel, predvsem po prvem cvetenju. takrat ko je sonce močno je dobro s kompostom ne z gnojem ker ta tudi če je preparel lahko oddaja tem. in zapeče vrtnice in druge rastline (enako briketi- potrebno jih je vkopati).
-svojih vrtnic nisem gnojila po prvem cvetenju z ničemer. mogoče zaradi tega, ker se mi nekako ne izide in se mi zdi da imajo gnoja dovolj. naj cvetijo kakor se jima vzljubi.
bobolino jaz bi naredila po občutku. predvsem mi se zdi, da je zelo dobro okopati okoli vrtnic. lpvoda
-zgodaj na pomlad dam_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Pe Feb 28, 2014 4:48 pm
Napisal/-a voda
še to, gnoj držim v vrečah in se dobro obnese. sedaj je star že 3-te leto. letos aprila bom nabavila novega in bo ta za naslednje dve leti. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Pe Feb 28, 2014 5:10 pm
Napisal/-a Poezija
Gnojila sem enkrat decembra z preparelim konjskim gnojem. Dala sem ga na vrh okrog vrtnice in to kar velik kupček. Spomladi ga bom malo okopala, da se poleže in se bolj vpije v zemljo. Letos sem se odločila da bom prvič gnojila še enkrat po prvem cvetenju, da mi bodo vrtnice bolje pocvitale. Mogoče tudi s fosforjem -moram še preučiti. Pri nekaterih vrtnicah sem dodatno posula pepel, z delno kakšnimi koščki oglja. V pepelu je kalij, kateri naj bi bil dober za tvorbo lesa rastline in tudi pomagal če se ne motim proti pepelnati plesni. Pri nekaterih vrtnicah sem dodatno v preparel gnoj vkopala še narezane olupke od banan in kavno usedlino. Baje je to skrivnostni recept marsikaterih ljubiteljev vrtnic. Vrtnice baje kipijo od zdravja. Ta dodatek sem dala naprimer pod William Shakespeare, ki je bila od vseh angležinj vedno polna black spota tako da so ji listi odpadli in je bila gola sredi poletja. Pa Mme. Edouardo Herriot isto. Olupke in kavo je dobila tudi Banksia Luthea, me prav zanima če bo tudi letos dobila pepelnato plesen.
Ker imam pepel in gnoj in kavo vedno doma, ni treba pogosto leteti po nakupih za gnojenje. Raze za banane... 
_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Objavljeno: Pe Feb 28, 2014 9:26 pm
Napisal/-a voda
to o bananah sem tudi jaz prebrala, pa ne v kar neki ... moram najdet (oh kje naj iščem). lpvoda
(dodano)za kavo pa se spomnim, da so gospodinje dajale k marsikateri roži. jaz zoc z nekaj vode vedno odlijem v kakšno rastlino, nisem pa spremljala ali to kaj pomaga za...ker v Istri ni nikoli bilo dovolj vode, "imam že v genih", da vsako kap vode iz kuhinje uporabim za zalivanje.
tudi pepel (čisti les) dajem čez česen, čebulo in 1xčez vrtnice oz. čez obdelano zemljo._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)