Kvinoja - Chenopodium quinoa
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
Stran 1 od 1
Objavljeno: Pe Maj 31, 2013 8:40 pm
OPIS:
Objavljeno: Pe Jul 05, 2013 2:48 pm
Letos sem jo sejala tri sorte, pa ni nič ven prišlo. Sem poskusila še enkrat, pa tudi nič 
Bomo poskusili spet drugo leto.
Bomo poskusili spet drugo leto.Objavljeno: So Jun 13, 2015 1:33 am
Posajene sledeče dve sorte:
A-A hvala za pomoč.
Sicer me ne skrbi kako bo prebrodila poletje in sušo, le zadnje dneve opažam, da mi jih nekdo ščipa pri tleh. Nepridipravi.
Kaj več pa v jeseni.
A-A hvala za pomoč.
Sicer me ne skrbi kako bo prebrodila poletje in sušo, le zadnje dneve opažam, da mi jih nekdo ščipa pri tleh. Nepridipravi.
Kaj več pa v jeseni.
Objavljeno: To Avg 02, 2016 10:23 am
Lanske jeseni potem ni bilo s tole kvinojco. Nula in to dobesedno. Sem se za sveto odločil, da nič več, pa sem nato do letošnje pomladi na to zaobljubo pozabil. Ne vem kaj bo z menoj na "nebeških vratih"?
Skratka, letos ponavljam vajo.
Posajena le sorta cherrv vanilla, ker mi je le to seme (par primerkov) ostalo od lanskega vira.
Lanskoletni rezultat je bil ničeln. (razlog bom omenil spodaj)
Trenutne ugotovitve.
Ni res, da je to neizmerno skromna rastlina, ki ne potrebuje ničesar. Drek pek, to so bučke. Potrebuje zmerno bogato zemljo, vse kar je manj pa rapidno zmanjša cvetenje in nato pridelek.
Tudi vlage potrebuje nekaj, sploh v prvem delu vegetacije. Vse kar je manj, rastlino sili v vegetiranje in v kasneje temu primeren rezultat.
Je pa štos, da ji kasnejša vlaga - dež zelo škodi. Rastlina cveti postopoma in socvetja se neprestano povečujejo. Vzporedno s tem je tako skupaj še sveže cvetje in že dozorelo seme, ter vse vmesne faze. Zaradi tega ni ugodno zgodnje pobiranje. Socvetja so kar bogata - košata in se težko sušijo vode, ne glede na to pa so semena neverjetno hitro kaljiva. Nekaj ur po dežju že kalijo na sami rastlini in ni nič nenavadno, če ob rahlem dežku skali vse semenje, ki je pač v tistem trenutku zrelo na rastlini.
Tako se mi je lansko leto zgodilo, da je skalilo čisto vse seme, na novo pa ni več zacvetela. Dobesedno nisem uspel pridelati niti enega semena. Noro, pa neka nezahtevna kultura. Še kako v naših razmerah.
Nekaj posnetkov kako to izgleda v praksi:
https://www.dropbox.com/sc/n14ainpupjkqcp8/AAAN1LTIAcKs25vyk8oEGMBNa
Skratka, zanimivo je opazovati kao nezahtevne kulture iz drugih geografskih področij, ki so prilagojene na drugačne klimatske razmere. Tako je lahko čisto nedolžno odstopanje usodno do te mere, da postane kultura skrajno neperspektivna.
Morda bi bilo za vzgojo kvinoje kar se tiče vremena veliko bolj primeren SV predel Slovenije, ki ima manj padavin, še sploh pa v drugi polovici poletja in morda še malo proti jeseni. Rastline bi lažje dozorevale, čeprav ne smem zanemariti tudi dejstva, da je letošnje poletje razmeroma veliko padavin. (so razmeroma pogoste, vendar skromne)
Drugače pa na rastlinah nisem opazil nekih pretiranih težav v rastni sezoni.
Nekih opaznejših škodljivcev nima, če odmislim obvezne spomladanske uši in lanskoletno izkušnjo s polži, ki so dobesedno prežrli mlada stebelca. Lansko leto sem med rastline nameščal travno zastirko, kar pa obožujejo polži. Letos je brez zastirke.
Dozorevanje socvetij se določa po obarvanosti in ta sorta, ki jo pač imam postaja vse bolj rožnata.
To zgleda nekako takole:
https://www.dropbox.com/sc/k8x5xrkkab3drao/AABieGxdFDjzQba_3c0dthsda
Dosedanji zaključki.
Zaradi specifike dozorevanja in občutljivosti na padavine si ne predstavljam najbolje kako se kulture lotiti s strojno mehanizacijo, namreč socvetja je za dobro čiščenje potrebno posušiti, kar pa pri nas na prostem skoraj ni mogoče. Morda bi bilo izvedljivo v primeru dolgega in suhega poletja ter še nekakšnega prijema za prisilno dozorevanje rastlin.
Seme enako kot amarant vsebuje na povrhnjici saponine in jih je potrebno pred kuhanjem izprati.
Toliko za enkrat.
Skratka, letos ponavljam vajo.
Posajena le sorta cherrv vanilla, ker mi je le to seme (par primerkov) ostalo od lanskega vira.
Lanskoletni rezultat je bil ničeln. (razlog bom omenil spodaj)
Trenutne ugotovitve.
Ni res, da je to neizmerno skromna rastlina, ki ne potrebuje ničesar. Drek pek, to so bučke. Potrebuje zmerno bogato zemljo, vse kar je manj pa rapidno zmanjša cvetenje in nato pridelek.
Tudi vlage potrebuje nekaj, sploh v prvem delu vegetacije. Vse kar je manj, rastlino sili v vegetiranje in v kasneje temu primeren rezultat.
Je pa štos, da ji kasnejša vlaga - dež zelo škodi. Rastlina cveti postopoma in socvetja se neprestano povečujejo. Vzporedno s tem je tako skupaj še sveže cvetje in že dozorelo seme, ter vse vmesne faze. Zaradi tega ni ugodno zgodnje pobiranje. Socvetja so kar bogata - košata in se težko sušijo vode, ne glede na to pa so semena neverjetno hitro kaljiva. Nekaj ur po dežju že kalijo na sami rastlini in ni nič nenavadno, če ob rahlem dežku skali vse semenje, ki je pač v tistem trenutku zrelo na rastlini.
Tako se mi je lansko leto zgodilo, da je skalilo čisto vse seme, na novo pa ni več zacvetela. Dobesedno nisem uspel pridelati niti enega semena. Noro, pa neka nezahtevna kultura. Še kako v naših razmerah.
Nekaj posnetkov kako to izgleda v praksi:
https://www.dropbox.com/sc/n14ainpupjkqcp8/AAAN1LTIAcKs25vyk8oEGMBNa
Skratka, zanimivo je opazovati kao nezahtevne kulture iz drugih geografskih področij, ki so prilagojene na drugačne klimatske razmere. Tako je lahko čisto nedolžno odstopanje usodno do te mere, da postane kultura skrajno neperspektivna.
Morda bi bilo za vzgojo kvinoje kar se tiče vremena veliko bolj primeren SV predel Slovenije, ki ima manj padavin, še sploh pa v drugi polovici poletja in morda še malo proti jeseni. Rastline bi lažje dozorevale, čeprav ne smem zanemariti tudi dejstva, da je letošnje poletje razmeroma veliko padavin. (so razmeroma pogoste, vendar skromne)
Drugače pa na rastlinah nisem opazil nekih pretiranih težav v rastni sezoni.
Nekih opaznejših škodljivcev nima, če odmislim obvezne spomladanske uši in lanskoletno izkušnjo s polži, ki so dobesedno prežrli mlada stebelca. Lansko leto sem med rastline nameščal travno zastirko, kar pa obožujejo polži. Letos je brez zastirke.
Dozorevanje socvetij se določa po obarvanosti in ta sorta, ki jo pač imam postaja vse bolj rožnata.
To zgleda nekako takole:
https://www.dropbox.com/sc/k8x5xrkkab3drao/AABieGxdFDjzQba_3c0dthsda
Dosedanji zaključki.
Zaradi specifike dozorevanja in občutljivosti na padavine si ne predstavljam najbolje kako se kulture lotiti s strojno mehanizacijo, namreč socvetja je za dobro čiščenje potrebno posušiti, kar pa pri nas na prostem skoraj ni mogoče. Morda bi bilo izvedljivo v primeru dolgega in suhega poletja ter še nekakšnega prijema za prisilno dozorevanje rastlin.
Seme enako kot amarant vsebuje na povrhnjici saponine in jih je potrebno pred kuhanjem izprati.
Toliko za enkrat.
Objavljeno: To Avg 02, 2016 5:00 pm
Lepo, ti gre. obstajale naj bi sorte, ki naj ne bi kalile tako hitro in so bolj primerne za bolj vlažna podnebja. Tale cherry quinoja ravno ni. Hvalijo sorto Temuco in chadmo.
obstajale naj bi sorte, ki naj ne bi kalile tako hitro in so bolj primerne za bolj vlažna podnebja. Tale cherry quinoja ravno ni. Hvalijo sorto Temuco in chadmo.Objavljeno: Po Feb 06, 2017 7:58 pm
No, potem je sicer uspelo nekaj semen, a z obilico pazljivosti in letanja okoli teh parih sadik ter rezanja kao zrelih socvetij pred dežjem. Nesmisel.
@A-A, tvoje besede so me usmerile v drugačno - pametnejše brskanje po spletu in resnično sem našel zapise o tem. Še celo več, obstajajo že "Evropske" sorte, ki so tolerantnejše do padavin, predvsem pa vsebujejo manj saponinov in so/je tako manj grenka. Baje evropejci nismo navajeni na takšen okus, medtem ko Inki so.
A kot ponavadi, semenskega materiala ni možno dobiti na drobno. Le 25kg vreče.
In kjer je volja, tam je pot, zato imam v mislih nekakšen obvod. Sicer obstajajo še nekatere neznanke, a vseeno. Naslednjo sezono ponavljam vajo.
@A-A, tvoje besede so me usmerile v drugačno - pametnejše brskanje po spletu in resnično sem našel zapise o tem. Še celo več, obstajajo že "Evropske" sorte, ki so tolerantnejše do padavin, predvsem pa vsebujejo manj saponinov in so/je tako manj grenka. Baje evropejci nismo navajeni na takšen okus, medtem ko Inki so.
A kot ponavadi, semenskega materiala ni možno dobiti na drobno. Le 25kg vreče.
In kjer je volja, tam je pot, zato imam v mislih nekakšen obvod. Sicer obstajajo še nekatere neznanke, a vseeno. Naslednjo sezono ponavljam vajo.