Stran 1 od 2

Sambucus nigra - črni bezeg in sorodne vrste

Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
Napisal/-a crtj-admin
(Prenos iz arhiva)

Objavljeno: To Jun 11, 2013 12:45 pm
Napisal/-a lilija
RECEPTI

Bezeg kot okrasna rastlina

Bezeg kot sadno drevje-grmičevje
dodala muha



Poleg črnega bezga rasteta v Sloveniji še dve vrsti:
- divji bezeg - Sambucus racemosa
- smrdljivi bezeg ali habat - Sambucus ebulus




Sambucus nigra - črni bezeg
Družina: bezgovke - Sambucaceae

je najobsežnejši rod te družine, saj obsega 40 različnih vrst,ki uspevajo od Sredozemlja do Azije, Skandinavije in Z.Sibirije.V s.Ameriki uspeva neka zelo podobna vrsta.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

V domači lekarni je znan kot zdravilo proti prehladu in gripi, protinu,nevralgijam,odvajalo,v mazilih proti opeklinam, ozeblinam, pretegnjenim kitam,tudi kot zdravilo za vrtne rastline.Uporaben tudi v prehrani , kozmetiki, uporaben je tudi les.

Za vrt še okrasna različica bezga, ki deluje enako kot navadna

Sambucus Nigra-var:Black Beauty"

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji

Sambucus racemosa_________________Lep dan in uspešno delo.

Objavljeno: To Jun 11, 2013 3:17 pm
Napisal/-a lilija
V mitologiji je grm zaščitnik vseh bitij , ki žive na površju zemlje, pred napadi in hudobijo bitij , ki žive pod zemljo.Že Kelti so ga imenovali " drevo 3 lune"( poganjati začne v času 3 lune-februarja in med zadnjimi odvrže liste) Grki so ga uporabljali za izdelavo harfe in lire od tu tudi izhaja ime sambucus- "sambuce" pomeni lira iz bezgovega lesa. Star Germani so verjeli, da če v času kresne noči, sedijo pod grmom in igrajo na flavto iz bezgovega lesa,prikličejo kraljico vil, ki jim izpolni želje, v krščanstvu so postavljali križe in znamenja v bližini bezgovih grmov-dreves za odganjanje vsega zlega-vraga in njegovih del.Tudi zaradi tega so radi sadili bezeg ob hlevih, za čuvanje zdravja domačih ljudi in žival( vrag se tega grma boji in se ga ogiba).
Pri nas so znane različice po pokrajinah, da če mlado dekle na kresno noč sede ali potrese grm in 3x izgovori bezeg, bezga, daj moža!( v narečnih različicah) sigurno v 1 letu dobi moža.
V nemški mitologiji, ki je nekako povezana tudi z nami, se pojavi gospa Holle -Kraljica vil,ki nam je znana tudi iz pravljic bratov Grimm.Nemško ime bezga je holler, torej drevo g.Holle.Kasneje postane ta gospa kar boginja saj je istovetna z Frejo,Friggo,Fru Gode ,Perhto, ki smo jo prevzeli že tudi Slovenci in jo imenovali kot pehtro babo ali pehtro, Pehto.
Ta se je pri nas sicer iz nemškega materinskega tipa , prelevila v divjo , neukročeno "divjo jago", ki jo spremlja- zver, volk( pes) in združuje vrsto lastnosti iz območja zlonamernih duhov.
Prvi , ki ga je opisal v knjigi "Historia naturale" je Plinius, njegovo delovanje pa je prvi opisal in tudi pridno uporabljal, pa je Hipokrat._________________Lep dan in uspešno delo.

Objavljeno: To Jun 11, 2013 3:57 pm
Napisal/-a lilija
Bezeg je v množici tujih ponujenih rastlin , pri nas kot zelo pogosta rastlina-skoraj plevel,močno pozabljena rastlina.Uporabimo sicer cvetje za čaje, sokove,malo cvrtja, potem pa v jeseni ob obilici sadja , pozabimo na plod.Cvet vsebuje 34 različnih spojin, posebej izstopa fenilacetadehid, ki daje cvetu značilno aromo in je zaradi tega tudi tako priljubljen.
Jagode pa so vir mineralov-K,P,Ca,Na,Se;Zn,Fe
vitaminov-C,nikotinamid,pantoteinska, folna kislina, biotin,B kompleks, sadni in glukozni sladkor pomemben pri slakornih bolnikih.
Če primerjamo sestavo 1 l jabolčnega soka z 1 l bezgovega soka

Jabolko:7g kislin,3g mineralov,14mg vitamin C,4 mg čreslovine
Bezeg: 10g kislin,8g mineralov,260mg vitamic,14mg čreslovin
pa še 8g aminokislin od tega več kot polovica sesncialnih, pa rastl. beljakovin v primerjavi z belim fižolom-0,32 jih ima bezeg 0,94 skoraj kot kokošje jajce.
Barvo daje sambucianin, ki ga že tisoč let uporabljajo kot barvilo za hrano, pa tudi košare in barvanje tkanin. v kislem mediju-kisu s katerim redčimo koncentirano barvo iz jagod, dobimo modr-rdečo barvo, z bazičnimredčenjem(lugom) pa močno modro .Še danes uporabljajo to v živilsko-prehrambeni industriji.
Ker pa vse jagode niso enakomerno zrele, vmes so še rdeče, ki vsebujejo sambunigrin, ki ga večina ljudi ne prenaša, je dobro vedeti , da se to glikozid s segrevanjem uniči.Torej ko iztisnemo sveži sok iz še ne popolnoma zrelih jagod,ga samo malo segrejemo ,pri kuhanju marmelad in ostalega, pa te skrbi odpadejo._________________Lep dan in uspešno delo.

Objavljeno: Sr Jun 12, 2013 2:56 pm
Napisal/-a živa
Lilija, kako pa narediš terjak/trjak?

Pravzaprav bi rada recept, kako uporabiti zrele jagode s čimmanj sladkorja (po možnosti z medom), s čimmanj kuhanja, da ostanejo zdravilne snovi v njem, baje je odlično za dvig imunskega sistema (pa da je za otroke).

Zelo sem zahtevna, vem, ampak mogoče kdo pozna recept?_________________Lp, Živa

Objavljeno: Sr Jun 12, 2013 4:31 pm
Napisal/-a metuljc
živa, surovih jagod ne bi priporočala. Bi se pa obneslo, da bi jih zamrznila in potem sproti kuhala na kratko, z medom in dodala mlačnemu limonin sok, ki izboljša okus.

Objavljeno: Če Jun 13, 2013 9:12 am
Napisal/-a živa
Metuljc, čimmanj kuhanja sem mislila ne pajcanja par dni na štedilniku, ker dvomim, da ostane potem še kaj koristnega v jagodah. Na netu je en kup receptov, samo nihče ne piše, kako se obneseta shranjena žele ali marmelada.
Nihče ne kuha terjaka?_________________Lp, Živa

Objavljeno: Če Jun 13, 2013 9:29 am
Napisal/-a metuljc
Terjak se res dogo kuha, kolikor poznam iz teorije.
Ja, seveda kuhamo marmelado, recimo bezgovo-jabolčno.

Objavljeno: Če Jun 13, 2013 10:08 am
Napisal/-a orhy
živa
Jaz sem pred leti veliko kuhala bezgovo marmelado - zdaj že nekaj let je ne več - Rolling Eyes le zakaj??? Čisto pozabim na to.
Odlična je in v shrambi mi je ostala - težko rečem koliko, ampak nekaj let, tako, da sem jo pometala proč zato, ker je bila že dolgo v shrambi in ne zato, ker bi se mi pokvarila.
Okus je bil odličen. Jo moram letos spet skuhat kakšen kozarček. _________________

Objavljeno: Pe Jun 14, 2013 1:38 am
Napisal/-a lilija
.Orhy iz sestavin , ki si jih predlagala,bi ti bil mogoče všeč bezgov punč.
Za 2l potrbuješ:

1/2l soka iz bezgovih jagod
3(po možnosti neškropljene) pomaranče
1 neškropljena limona
300g kandis,ali rjavega,ali navadnega sladkorja
1l sveže iztisnjenega pomarančnrga soka(jaz uporabim kupljen 100% sok)
1/8l čebeljega medu
1/4l vinjaka
1/4l vode

Pomaranče in limono razrežemo v tanke rezine,pokrijemo s sladkorjem,dolijemo vodo in segrejemo, da na hitro povre-zavre,odstavimo primešamo bezgov sok,pomarančni sok,med-še enkrat segrejemo-prevremo, ne pa kuhamo.Potem primešamo še vinjak in vroč punč vlijemo v kozarece.Super in zelo zdrav je pozimi.Sok bezgovih jagod si pripraviš v jeseni in ga v vrečkah zmrzneš po 1/2 l.

Za hitri recept v jeseni in za otroke, pa mogoče Bezgova juha.
Za 4 osebe potrebujemo:

2 hruški
2 jabolki
3/4l bezgovega soka
3 nageljnove žbice
1 žlička cimeta
3 žlice medu
sok 1/2 limone
1/4l vode
Olupljeno sadje razrežemo na koščke ali rezine,jih v loncu prelijemo z sokom in 1/4 l vode, dodamo žbice in zdušimo, da sadje postekleni.Dodamo med cimet,in limonin sok.Ponudimo.Lahko pa v juho zakuhamo še prosene ali koruzne žličnike._________________Lep dan in uspešno delo.