Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Salvia hispanica - španska kadulja, čija
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Salvia hispanica - španska kadulja, čija
(Prenos iz arhiva)
Salvia Hispanica, Španska kadulja - CHIA
mfranc je napisal/a: |
CHIA - Salvia Hispanica, Španska kadulja Kdor si je ob novem letu obljubil, da bo bolj zdravo jedel, kakšno kilco shujšal; tole je rastlina za vas! :P Iz rodu ustnatic (žajbli, mete, itd), po poreklu iz Mehike, zraste do enega metra. Žal ne prenese mraza, pa še kakšno drugo sitnost ima , tako da bi jo lahko posadili v naših toplih krajih; po filozofiji: probat ni greh :grin: pa lahko tudi na celini... Pri nas se dobijo semena (cvetje se uporablja tudi za pridelavo eteričnega olja). Rastlino uvrščajo v razred eko rastlin bodočnosti (Plant for a Future). Semena so uvrščena v tako popularen razred super hrane (Super Food), vsebujejo velike količine "zdravih" sestavin - pa da ne ponavljam drugih, tule je par linkov: http://www.ekoslovenija.si/EKO_SLOVENIJA,,hrana/zdrava_prehrana&showNews=NEWSTURJXH912201114422&cPage=1 http://lifestyle.enaa.com/Zdravje/Zdravo-zivljenje/7-razlogov-za-uzivanje-semen-Chia.html http://www.jesendoma.si/clanek/802/semena-chia http://www.toa-darma.com/hrana_kljuc_do_zdravja/zdrava_prehrana/ Pri meni je na vrsti že zvečer, ena žlica semen v probiotičnem jogurtu! Čiščenje in razstrupljevanje :grin: LP |
muha je napisal/a: |
mfranc, zanimiva zadevščina. Kako si sploh naletel nanjo? Si jo nabavil v Murgljah? |
vida je napisal/a: |
Dobra je. Jo uporabljam že kakšno leto. Sem tudi probala s sejanjem, sam sem se malo pozno spomnila, skalile pa so rastlinice kar iz teh kupljenih za uživanje, če se začne dovolj zgodaj s posevki verjetno rastlinica dozori, a če bi želel kaj več rabiš celo polje. Najcenejše pa imajo sedaj že tudi v DM-u. Nekaj čez 10 €, za pol kile. Tukaj pa stran ki je pri nas ena prvih pričela z prodajo in imajo res veliko informacij o rastlini: http://www.kk-latino-shop.si/kaj-je-chia :grin: |
vida je napisal/a: | ||
Inki in maji so zelo stara civilizacija in če si malo prebereš knjigo Lost crops of the Incas pa še kakšno o Inkih in Majih, boš vedela kako so se prehranjevali in tudi kako so pridelovali hrano. Meni je še vse kar sem do sedaj probala zelo zelo všeč. :grin: Hrana bogov pa se tudi lepo sliši, seveda bi bilo prav tudi kakšno našo rastlino mednje uvrstit. Zanimivo je, da v legendah Majev piše, da se bodo na zahodu začele velike spremembe, ko bodo zahodnjaki začeli uživati škrlatno koruzo. Njeni listi ne dišijo po meti saj spada med žajbelj- kaduljo, v družini usnatice, kamor pa spada tudi meta. |
mfranc je napisal/a: |
Kaj dosti podatkov še ni za sejanje in oskrbo sadik, pa vendar: izgleda, da izredno hitro kali, rabi 3 - 5 dni Poglejte to brzino http://www.youtube.com/watch?v=PEqYO1EUhKc Tudi za uživanje kalčkov jo uporabljajo: Vir: internet Preprosto ko pasulj; v lončenem podstavku mokra bombažna tkanina, podstavek v stekleni skodeli za dolivanje vode. Kalilna temperatura in čas predvzgoje za na gredo je približno enaka paradižniku. Sajenje na gredo: peščeno ilovnata zemlja, zelo odcedna, ampak nikoli suha! Klima cona - različni podatki, ampak žal izgleda da je bolj primorska roža , celo klima cono 9 omenjajo, naše primorje je cona 8, približno. Morda za probo nekaj sadik ven in nekaj v rastlinjak; ali v lonec? LP |
No, pri nas jo sadimo. Mi je zanimivo spremljati celoten proces od setve do pobiranja in nato čiščenja ter na koncu konzumacije. Se mi zdi, da šele tako vzpostavim nekakšno relacijo s hrano in tudi to mi je zanimivo občutiti.
Ne vem, ali sem že kje omenil, ampak lahko bi rekel, da sem včasih tudi malce čez les. Toliko, da ne bo kdo v zadregi kako se izraziti.
Torej. Do sedaj sem jo vedno sadil s predvzgojenimi sadikami, ki sem jih spomladi vzgojil v rastlinjaku, toda letos mi je ta predvzgoja prišla že kritično proti vrhu, zato sem poizkusil tudi z neposredno setvijo. Seveda poleg sadik.
Nekako sem razmišljal (in še vedno) kako se izogniti delu, ki se ga slej ko prej nabere veliko.
Zaključek te poteze je na žalost jalav, saj neposredno sejane rastline v tem času šele nastavljajo cvetove, kar pa bo še trajalo do odpiranja cvetja in nato še dodatnih dolgih dni do kakšnega uporabnega zorenja semen.
V primerjavi s temi, so rastline iz predvzgojenih sadik že na prvi tretjin dozorelosti.
Pri čii so v času zorenja semen skrajno neugodne padavine, saj semena podobno kot pri lanu izločajo sluz, ki se nato suši, lepi ali celo plesni. Zato je bistveno, da se "žetev" opravi še v poletnem terminu, ko ni toliko padavin. (letošnje poletje že ni vzorčni primer optimalnih razmer)
Skratka, tozadevno je neposredna setev na našem področju neprimerna. Zopet morda, eventuelno lahko na kakšnem sušnejšem področju, sploh, če se le to zavleče še v konec poletja ali celo jesen.
Sicer pa kultura iz sadik zraste do slabega metra višine. Sadil sem jih na razdaljo 40x40cm in trenutno je nasad strnjen.
Cvetje je pocvetajoče, sploh pa se rastlina neprestano razvejuje in gosti, ter tako neprestano nastavlja novo cvetje, ki se razpira od spodaj navzgor. Z enako dinamiko se dogaja tudi zorenje semen.
V tej fazi se pojavlja nov izziv in sicer kako to pobirati.
Najbolj učinkovito je ročno pobiranje dozorelih socvetij, ampak hkrati tudi silno zamudno. Dodatna neugodnost se pojavlja tudi v primeru strnjenega nasada, ko ne moreš prehajati med rastlinami.
V izogib takšnemu delu, sem prejšnja leta že poizkušal s pobiranjem čakati čimdlje in nato porezati celotne rastline. Rezultat tega je bilo veliko nedozorelih ali gluhih semen.
Zaključek ne tej točki je torej kompromis med našimi klimatskimi razmerami, ki rastlini omogočajo neprestano rast in pocvetanje ter na drugi strani večjim obsegom ročnega dela.
Veliko lažje bi bilo na izrazito sušnih področjih, kjer rastlina zaključi z vegetacijo ter v celoti dozori, ali pa pač z nekakšno uporabo FFS sredstev za prisilno zorenje. Zaradi nekaterih načel jaz delo opravljam po daljši poti.
Škodljivcev ali bolezni dejansko nisem opazil, pa jo gojim že kakšnih 5-6 let. Tudi ni občutljiva na spomladanske hladne noči. Seveda je meja ledišče, oz. za en las nevzgor.
Suša je pri meni še ni prizadela, čeprav so že bila zelo sušna leta.
Zanimivo je tudi to, da je vsa, ki jo imam različica z belimi semeni, čeprav obstaja tudi temnejša - siva.
Ko sem jo pred leti sejal prvič, iz kupljenega pakeljca za v kuhinjo, mi je nasad noro rastel vse do 2m ali več, cvetja pa ni bilo vse do zmrzali. No, vmes pa se je pojavila ali bolje rečeno izborila ena uboga rastlinica z nekaj cvetovi in belim semenom. Mislim, da sem uspel nabrati za čajno žličko belih semen in to je bil začetek "čiarije" na mojem vrtu.
Kasneje nisem nikoli več kupoval semena, da bi še poizkušal s temnejšimi semeni.
Foto:
(fotografirano istočasno pred približno enim tednom)
-Neposredna setev
https://www.dropbox.com/sc/likfvfmdyveelp0/AADEbOxYVDo-scgTaAIsWdALa
V tem trenutku so že dobro vidni cvetni nastavki, ki jih na foto še ni.
-Iz predvzgojenih sadik
https://www.dropbox.com/sc/fuocx1aafhvjbq8/AACr5w8-6JRmlUiEBbx7qU12a
Kultura je noro medonosna, po opaženem bi rekel, da je vir cvetnega prahu. Buči od čebel, toliko za čebeleljubce.
Ne vem, ali sem že kje omenil, ampak lahko bi rekel, da sem včasih tudi malce čez les. Toliko, da ne bo kdo v zadregi kako se izraziti.
Torej. Do sedaj sem jo vedno sadil s predvzgojenimi sadikami, ki sem jih spomladi vzgojil v rastlinjaku, toda letos mi je ta predvzgoja prišla že kritično proti vrhu, zato sem poizkusil tudi z neposredno setvijo. Seveda poleg sadik.
Nekako sem razmišljal (in še vedno) kako se izogniti delu, ki se ga slej ko prej nabere veliko.
Zaključek te poteze je na žalost jalav, saj neposredno sejane rastline v tem času šele nastavljajo cvetove, kar pa bo še trajalo do odpiranja cvetja in nato še dodatnih dolgih dni do kakšnega uporabnega zorenja semen.
V primerjavi s temi, so rastline iz predvzgojenih sadik že na prvi tretjin dozorelosti.
Pri čii so v času zorenja semen skrajno neugodne padavine, saj semena podobno kot pri lanu izločajo sluz, ki se nato suši, lepi ali celo plesni. Zato je bistveno, da se "žetev" opravi še v poletnem terminu, ko ni toliko padavin. (letošnje poletje že ni vzorčni primer optimalnih razmer)
Skratka, tozadevno je neposredna setev na našem področju neprimerna. Zopet morda, eventuelno lahko na kakšnem sušnejšem področju, sploh, če se le to zavleče še v konec poletja ali celo jesen.
Sicer pa kultura iz sadik zraste do slabega metra višine. Sadil sem jih na razdaljo 40x40cm in trenutno je nasad strnjen.
Cvetje je pocvetajoče, sploh pa se rastlina neprestano razvejuje in gosti, ter tako neprestano nastavlja novo cvetje, ki se razpira od spodaj navzgor. Z enako dinamiko se dogaja tudi zorenje semen.
V tej fazi se pojavlja nov izziv in sicer kako to pobirati.
Najbolj učinkovito je ročno pobiranje dozorelih socvetij, ampak hkrati tudi silno zamudno. Dodatna neugodnost se pojavlja tudi v primeru strnjenega nasada, ko ne moreš prehajati med rastlinami.
V izogib takšnemu delu, sem prejšnja leta že poizkušal s pobiranjem čakati čimdlje in nato porezati celotne rastline. Rezultat tega je bilo veliko nedozorelih ali gluhih semen.
Zaključek ne tej točki je torej kompromis med našimi klimatskimi razmerami, ki rastlini omogočajo neprestano rast in pocvetanje ter na drugi strani večjim obsegom ročnega dela.
Veliko lažje bi bilo na izrazito sušnih področjih, kjer rastlina zaključi z vegetacijo ter v celoti dozori, ali pa pač z nekakšno uporabo FFS sredstev za prisilno zorenje. Zaradi nekaterih načel jaz delo opravljam po daljši poti.
Škodljivcev ali bolezni dejansko nisem opazil, pa jo gojim že kakšnih 5-6 let. Tudi ni občutljiva na spomladanske hladne noči. Seveda je meja ledišče, oz. za en las nevzgor.
Suša je pri meni še ni prizadela, čeprav so že bila zelo sušna leta.
Zanimivo je tudi to, da je vsa, ki jo imam različica z belimi semeni, čeprav obstaja tudi temnejša - siva.
Ko sem jo pred leti sejal prvič, iz kupljenega pakeljca za v kuhinjo, mi je nasad noro rastel vse do 2m ali več, cvetja pa ni bilo vse do zmrzali. No, vmes pa se je pojavila ali bolje rečeno izborila ena uboga rastlinica z nekaj cvetovi in belim semenom. Mislim, da sem uspel nabrati za čajno žličko belih semen in to je bil začetek "čiarije" na mojem vrtu.
Kasneje nisem nikoli več kupoval semena, da bi še poizkušal s temnejšimi semeni.
Foto:
(fotografirano istočasno pred približno enim tednom)
-Neposredna setev
https://www.dropbox.com/sc/likfvfmdyveelp0/AADEbOxYVDo-scgTaAIsWdALa
V tem trenutku so že dobro vidni cvetni nastavki, ki jih na foto še ni.
-Iz predvzgojenih sadik
https://www.dropbox.com/sc/fuocx1aafhvjbq8/AACr5w8-6JRmlUiEBbx7qU12a
Kultura je noro medonosna, po opaženem bi rekel, da je vir cvetnega prahu. Buči od čebel, toliko za čebeleljubce.
Juglans, za tvoj trud, raziskave in praktično delo
Me firbec daje:
- imaš že kak zaključek, bi bila vzgoja pri nas ekonomsko upravičena,
ali pa je pridelava semena zaradi naših klimatskih posebnosti (in realno malih površin) predraga ?
Zanimivo, se ti zdi poudarjanje pri prodaji semen, da so iz EKO ali BIO pridelave, upravičeno, ali je kot po navadi to bolj nateg, pardon, marketing,
seveda tudi v kontekstu cene .
Naključje, ravno danes sem si za večerjo privoščil žlico čija semen, poleg ostalih dodatkov ...._________________mfranc
Me firbec daje:
- imaš že kak zaključek, bi bila vzgoja pri nas ekonomsko upravičena,
ali pa je pridelava semena zaradi naših klimatskih posebnosti (in realno malih površin) predraga ?
juglans je napisal/a: |
Škodljivcev ali bolezni dejansko nisem opazil, pa jo gojim že kakšnih 5-6 let. |
Zanimivo, se ti zdi poudarjanje pri prodaji semen, da so iz EKO ali BIO pridelave, upravičeno, ali je kot po navadi to bolj nateg, pardon, marketing,
seveda tudi v kontekstu cene .
Naključje, ravno danes sem si za večerjo privoščil žlico čija semen, poleg ostalih dodatkov ...._________________mfranc
Mfranc hvala,čeprav dejansko bolj telovadim in kolovratim, kot pa da bi nekaj silno pomembnega delal. Izplen takšnega udejstvovanje je razmeroma neoprijemljive narave, medtem ko je življenje "izven tega" ravno obratno. A pustimo filozofiranje.
Kakršnakoli ekonomska, pa tudi praktična upravičenost v večjem obsegu je po mojem mnenju, kolikor sem pač uspel o kulturi do sedaj spoznati, pač ničelna. Izjemoma za male "vrtičkarje" in njihovo lastno veselje, seveda dokler je volja za delo, ki pa ga ni tako malo.
Čia pričenja cveteti v odvisnosti od dolžine dneva in sicer (če se ne motim) pri največ 12h dnevne svetlobe. Kar je več, je pač v vegetacijski fazi. To je prva težava, če bi se jo, recimo na polja sejalo neposredno, kot žita ipd.
Razmišljanje o sadikah na velikih površinah je zelo tvegano, če ne kar neizvedljivo, ... sploh če pričnemo razmišljati o prodaji. (bolje da ne)
Se pa pri opciji vzgoje iz sadik izkoristi ravno še tisti zgodnje poletni čas enakonočja, da rastline prestopijo v generativno fazo, kar kasneje zelo lepo funkcionira. Malce sem upal, da bodo neposredno sejane vseeno uspele, pa niso.
Druga težava je že omenjeno zorenje rastline, ki nikakor ni tako enotno, kot pri naših klasičnih žitih, krompirju, ko v določenem trenutku lahko zapelje na njivo stroj in ti na koncu le še skipa pridelek na prikolico. Rešitev so pač FFS za prekinjanje vegetacije. (herbicidi idr., kar pa vemo kako je s kasnejšo sprejemljivostjo na trgu)
In recimo, kot enega izmed večih problemov vidim tudi v kapaciteti našega trga za določen proizvod ob upoštevanju dejstva, da se ni globaliziral le trg v segmentu nabave, pač pa tudi sam potrošnik. Dandanes, v času kulture, sedaj kupujem tukaj, jutri tam, pojutrišnjem zopet drugje, je silno tvegano razmišljati o nekem specialnem produktu.
Okoli cene bi rekel le: "Ne dovoli se ujeti na limanice!" Bojim se, da bi se v primeru vsake aktivnosti v tej smeri razkrilo tudi stanje duha v trgovini na splošno, vendar zopet, pustimo to ob strani.
Seveda, razpravljati o stopnji razvitosti našega kmetijstva je vsaj iz moje strani nesmiselno. Na žalost je panoga zapeljana skrajno zgrešeno, in ....
Vse to, če izhajam iz praktičnih dejstev. (karakteristike klime, geografije, kmetijskih gospodarstev kot takih, samih ljudi, ki pač živijo in delajo na kmetijah - kmetov, itd) Oziroma, nič ni zgrešeno. Če na eni strani obstaja aktivnost in ponudba, je logično, da na drugi strani obstaja potreba in povpraševanje. Eno brez drugega ne more obstajati in če izhajamo iz tega, potem je vse kar obstaja v sozvočju med poloma. Potem je vse OK, ali ne. To smo mi.
Eko. Ha ha, trade mark, brand, .... Verjetno so poznane zgodbe kako in kaj po različnih državah znotraj EU. Kako je v tretjem svetu, pitaj boga.
Ampak vseeno, jaz nebi ravno demoniziral vsake zgodbice. Vseeno se mi zdi bolje vnašati kakšno takšno živilo v svoje življenje, kot pa le bel kruh in špeh iz domače shrambe.
Tako da dober tek in prijetno ... - prebavljanje (se oproščam, mace sem tudi žleht)
Pri nas se z njo ukvarjam izključno iz razlogov celiakije. Med drugim jo dodajamo v testo za kruh in druge pekarije, poleg tega pa še v jutranje smutije. S tem se udejstvuje bolj sestra in pravi, da je čia boljša kot lan, sicer se s temu nebi tako ukvarjal. Je dejansko mnogo bolj zamudna v celotnem procesu pridelave.
Še enkrat hvala za odziv in oprosti za pravkaršnjo hudomušnost.
Kakršnakoli ekonomska, pa tudi praktična upravičenost v večjem obsegu je po mojem mnenju, kolikor sem pač uspel o kulturi do sedaj spoznati, pač ničelna. Izjemoma za male "vrtičkarje" in njihovo lastno veselje, seveda dokler je volja za delo, ki pa ga ni tako malo.
Čia pričenja cveteti v odvisnosti od dolžine dneva in sicer (če se ne motim) pri največ 12h dnevne svetlobe. Kar je več, je pač v vegetacijski fazi. To je prva težava, če bi se jo, recimo na polja sejalo neposredno, kot žita ipd.
Razmišljanje o sadikah na velikih površinah je zelo tvegano, če ne kar neizvedljivo, ... sploh če pričnemo razmišljati o prodaji. (bolje da ne)
Se pa pri opciji vzgoje iz sadik izkoristi ravno še tisti zgodnje poletni čas enakonočja, da rastline prestopijo v generativno fazo, kar kasneje zelo lepo funkcionira. Malce sem upal, da bodo neposredno sejane vseeno uspele, pa niso.
Druga težava je že omenjeno zorenje rastline, ki nikakor ni tako enotno, kot pri naših klasičnih žitih, krompirju, ko v določenem trenutku lahko zapelje na njivo stroj in ti na koncu le še skipa pridelek na prikolico. Rešitev so pač FFS za prekinjanje vegetacije. (herbicidi idr., kar pa vemo kako je s kasnejšo sprejemljivostjo na trgu)
In recimo, kot enega izmed večih problemov vidim tudi v kapaciteti našega trga za določen proizvod ob upoštevanju dejstva, da se ni globaliziral le trg v segmentu nabave, pač pa tudi sam potrošnik. Dandanes, v času kulture, sedaj kupujem tukaj, jutri tam, pojutrišnjem zopet drugje, je silno tvegano razmišljati o nekem specialnem produktu.
Okoli cene bi rekel le: "Ne dovoli se ujeti na limanice!" Bojim se, da bi se v primeru vsake aktivnosti v tej smeri razkrilo tudi stanje duha v trgovini na splošno, vendar zopet, pustimo to ob strani.
Seveda, razpravljati o stopnji razvitosti našega kmetijstva je vsaj iz moje strani nesmiselno. Na žalost je panoga zapeljana skrajno zgrešeno, in ....
Vse to, če izhajam iz praktičnih dejstev. (karakteristike klime, geografije, kmetijskih gospodarstev kot takih, samih ljudi, ki pač živijo in delajo na kmetijah - kmetov, itd) Oziroma, nič ni zgrešeno. Če na eni strani obstaja aktivnost in ponudba, je logično, da na drugi strani obstaja potreba in povpraševanje. Eno brez drugega ne more obstajati in če izhajamo iz tega, potem je vse kar obstaja v sozvočju med poloma. Potem je vse OK, ali ne. To smo mi.
Eko. Ha ha, trade mark, brand, .... Verjetno so poznane zgodbe kako in kaj po različnih državah znotraj EU. Kako je v tretjem svetu, pitaj boga.
Ampak vseeno, jaz nebi ravno demoniziral vsake zgodbice. Vseeno se mi zdi bolje vnašati kakšno takšno živilo v svoje življenje, kot pa le bel kruh in špeh iz domače shrambe.
Tako da dober tek in prijetno ... - prebavljanje (se oproščam, mace sem tudi žleht)
Pri nas se z njo ukvarjam izključno iz razlogov celiakije. Med drugim jo dodajamo v testo za kruh in druge pekarije, poleg tega pa še v jutranje smutije. S tem se udejstvuje bolj sestra in pravi, da je čia boljša kot lan, sicer se s temu nebi tako ukvarjal. Je dejansko mnogo bolj zamudna v celotnem procesu pridelave.
Še enkrat hvala za odziv in oprosti za pravkaršnjo hudomušnost.
Zanimivo te je čitati ; bi ti pritegnil v debati o našem (trenutnem?) kmetijstvu, pa se bojim, da bova kregana, ker da politizirava .
Torej, čijo bomo še naprej kupovali iz uvoza , osebno ne zaradi celiakije (je pa problem v familiji), pač pa zaradi drugih, recimo drugačnih prebavnih težav. Chia je res široko uporabna.
Ja, tudi laneno seme, ki ga omenjaš, je zelo podobno čiji, in ga tudi koristim, nekako fifti-fifti._________________mfranc
Torej, čijo bomo še naprej kupovali iz uvoza , osebno ne zaradi celiakije (je pa problem v familiji), pač pa zaradi drugih, recimo drugačnih prebavnih težav. Chia je res široko uporabna.
Ja, tudi laneno seme, ki ga omenjaš, je zelo podobno čiji, in ga tudi koristim, nekako fifti-fifti._________________mfranc
Tudi tukaj je letina 16 zelo dobro uspela.
Na koncu se jo je na 30m2 površini nabralo za polovico jupol hobuka. Zelo zadovoljen in ravno prav za naše potrebe in to na komot.
Skrbelo me je zaradi pogostega dežja in kvalitete semena, pa je bilo kar vredu. So bile že slabše letine po tem vprašanju.
Zelo dobro se je obnesel vejalnik semena, ki je lepo razločil gluha semena od polnih. Praznega je vedno veliko, kadar pobiram/žanjem celotne rastline. Razlog je v neprestanem cvetenju in posledično vedno prisotnem nedozorelem semenu.
Je pa potrebno na način brez kemije rastline temejito posušiti, predno se lahko omlati. To počnem v rastlinjaku in brez njega trenutno skoraj ne vidim alternative.
Na koncu se jo je na 30m2 površini nabralo za polovico jupol hobuka. Zelo zadovoljen in ravno prav za naše potrebe in to na komot.
Skrbelo me je zaradi pogostega dežja in kvalitete semena, pa je bilo kar vredu. So bile že slabše letine po tem vprašanju.
Zelo dobro se je obnesel vejalnik semena, ki je lepo razločil gluha semena od polnih. Praznega je vedno veliko, kadar pobiram/žanjem celotne rastline. Razlog je v neprestanem cvetenju in posledično vedno prisotnem nedozorelem semenu.
Je pa potrebno na način brez kemije rastline temejito posušiti, predno se lahko omlati. To počnem v rastlinjaku in brez njega trenutno skoraj ne vidim alternative.
... aja, še to.
Razlika med "sadikami in neposredno setvijo". Bistvena reč.
Med tem ko je kultura iz sadik dozorela proti koncu poletja in nadaljna obdelava dejansko ni bila problematična, je bila neposredno sejana malo bolj na meji.
Pobiral sem jo zelo pozno v jeseni, sušila se je počasi in sploh je bilo veliko praznega semena. Kljub vsemu pa se jo je tudi iz te vrstičke nabralo kar nekaj. Ni res, da se jo nebi dalo pridelati brez sadik, le da veliko manj in z nekaj več rizika.
Toliko, da bom naslednjo spomlad lahko tehtal. Bi, nebi?
Razlika med "sadikami in neposredno setvijo". Bistvena reč.
Med tem ko je kultura iz sadik dozorela proti koncu poletja in nadaljna obdelava dejansko ni bila problematična, je bila neposredno sejana malo bolj na meji.
Pobiral sem jo zelo pozno v jeseni, sušila se je počasi in sploh je bilo veliko praznega semena. Kljub vsemu pa se jo je tudi iz te vrstičke nabralo kar nekaj. Ni res, da se jo nebi dalo pridelati brez sadik, le da veliko manj in z nekaj več rizika.
Toliko, da bom naslednjo spomlad lahko tehtal. Bi, nebi?
Ha, a veš da resnično velikokrat premišljujem o tem. Namreč ga nimam.
Je pa v vsej situaciji tudi ena korist. Kozolec ima manjko v temu, da je odprt in nočna vlaga vseeno upliva na suhi material, dočim rastlinjak in to takšen, oz. način na katerega ga imam postavljenega omogoča še to. Dejansko imam v njemu zelo suho klimo in se tudi v deževnemu vremenu suši. Sploh je pa fino "poleti" - pač vsakič, ko ni dežja in se vsako zelenje posuši resnično hitro. Zato lahko toliko eksperimentiram, drugače bi z večino že zdavnaj odnehal.
Je pa v vsej situaciji tudi ena korist. Kozolec ima manjko v temu, da je odprt in nočna vlaga vseeno upliva na suhi material, dočim rastlinjak in to takšen, oz. način na katerega ga imam postavljenega omogoča še to. Dejansko imam v njemu zelo suho klimo in se tudi v deževnemu vremenu suši. Sploh je pa fino "poleti" - pač vsakič, ko ni dežja in se vsako zelenje posuši resnično hitro. Zato lahko toliko eksperimentiram, drugače bi z večino že zdavnaj odnehal.