Priprava semen

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[muha]

Glej tudi

Aye-Aye je napisal/a:

Sem se malo poigrala z tabelo NAVODILA ZA PRIDELOVANJE SEMEN PRI NAJPOGOSTEJŠIH VRSTAH ZELENJAVE iz priročnika društva Ajde, Lotimo se

dodal: TwityPity

---

UVOD o navskrižnem opraševanju in zaščiti: (čaka na nekoga, ki se na to spozna bolje od mene)

===================================================

Se mi zdi, da smo o zaščiti paradižnikov pred križanjem debatirali tudi že na tem forumu in istočasno omenjali kako je treba zaščititi papriko in feferone. Ali pa je bilo to še prej

Danes me je na to spomnilo vprašanje na ZS, pa sem poiskala fotografije v računalniku in jih prilepila.

Fino bi bilo, če bi kdo, ki je zaščitil paprike in čilije, tudi prilepil fotografije, saj je tam zaščita drugačna.

---

Paradižnik - fermentacija semen. Fermentacija je zaželena, ker z njo uničimo nekatere od prenašalcev bolezni, ki bi se sicer širila naprej tudi s semeni.

MARIJAV je napisal/a:

Evo, na kratko: Seme ločeno po sortah iztisnem v plastični lonček in ga za cca tri dni pokrijem s papirnato brisačko, da fermentira. Po treh dneh se na vrhu lahko pojavi taka plesniva skorjica, ki jo odstranim, seme pa zlijem na cedilu, kjer ga pod tekočo vodo s prsti lepo ožmekam in sperem. Sperem tudi kozarček, ga odcedim in potem z žličko po navpični steni oprano seme nekako razporedim - nalimam na tanko in seme na zraku posušim. Sprijeto posušeno seme razdrobim s prsti, sorto napišem na vrečko in seme pospravim v papirnato škatlo. Ta sistem sem pogruntala in je zelo priročen, da semen ne pomešaš.

stara postaja je napisal/a:

Fermentiraš brez vode? Jaz nalijem na iztisnjena semena malo vode, naprej kot ti Marijav, oprana semena pa lepo razporedim po porcelanastem krožniku in se lepo posušijo. Pod vsak krožnik (in prej kozarec z vodo), postavim listek z imenom in datumom. Ker delam postopoma, gre brez zmešnjave.

Nazadnje urejal/a muha 04 Avg 2015 13:55; skupaj popravljeno 5 krat

[muha]

Zaščita paradižnikovih (in še kakih drugih samoopraševalnih cvetov) pred skrižanjem.

Takole sem po ideji ivčk izdelala zaščitne kapice iz agrokoprene:







Dimenzija: 17 x 17 cm je najmanjša , za večje sorte so boljši 25 x 25 oz. premer 25 cm, če narežete okrogle.

Prvič sem za zavezovanje uporabila močnejši sukanec (garn), pa jih je bilo zoprno odvezovat.

Letos sem vzela kar srednje debelo volneno nitko, je lepo šla skozi in privezovanje ter odvezovanje je veliko laže. Nitko na koncu potegnem ven in kot označevalec privežem za cvetno vejico, ki je bila zaščitena.

Kapice odmaknem, ko odcvetijo vsi cvetovi. Če se cvetki dolgo odpirajo drug za drugim, odstranim, ko odcveti dovolj cvetov za seme, ostale pa enostavno potrgam.

[muha]

Spravilo semena stročnic:

brbr je napisal/a:

Irenca: pri spravilu semen je moje razmišljanje sledeče: vedno pomislim, kako to naredi narava. Pri grahu in fižolu je seme 100% zrelo, ko je tudi strok popolnoma posušen-to je tudi najbolj naraven način zorenja in sušenja. Jaz vedno pustim stroke, da se popolnoma posušijo na rastlini. Šele potem jih potrgam in izluščim zrnje, ki ga dam potem v vrećko, dobro zaprem in dam v zmrzovalnik. Ko ga po nekaj dneh vzamem iz zmrzovalnika, ga pustim v zaprti vrečki toliko časa, da se njegova temperatura izenači z okoljem (vlaga iz prostora na vrečki ne kondenzira več) in ga spravim v steklen kozarec ali papirnato vrečko. V oboje pa priložim kar nekaj lovorjevih listov (odganja žuželke).

[Harka]

Ivčk je napisal/a:

Aha, še okra: enega izmed prvih plodov pustimo, da dozori in iz njega poberemo semena. Plod rabi dolgo časa, da popolnoma dozori, se posuši in porjavi (postane popolnoma trd in semena notri rahlo ropotajo) ponavadi je to takrat, ko je rastlina že na koncu rastne sezone, zato je pomembno zoreti prve plodove. Plod razpremo, poberemo semena in jih posušimo (čeprav delujejo suha, imajo v sebi še dobršen del vlage). Najboljše kaljivosti so semena, ki so popolnoma okrogla, tista z udrtinami kalijo slabše...

[Harka]

muha je napisal/a:

Danes sem šla pregledat, kaj se je dogodilo s paradižnikovimi cvetovi pod kapicami. - prva ugotovitev: kapice postanejo premajhne, ko se razvije večina plodov na vejici. Naslednje bom delala iz kvadrata 30 x 30. - oprašili so se praktično vsi. Kapice sem snela, če je bil kje na vejici še kakšen svež cvet ali nastavek, sem ga preprosto odščipnila, da ne bo delal zmede; - ena vejica (Slovenian Black) je imela en sam cvet, kar sem opazila že ob natikanju kapice. Bila sem skeptična, a sem danes vseeno odkrila, da se je razvil v plod :o . Kljub temu sem oblekla naslednjo še ne odprto cvetno vejico; Malo je zamudno, se pa splača, če bom tako dobila sortno čista semena.

[Harka]

muha je napisal/a:

Ivčk je napisal/a: muha je napisal/a: Pri paradižnikih smo se že veliko pogovarjali o shranjevanju semen, kaj pa pri paprikah? - Je sploh navada, da se spravlja domače seme ali ga je bolje kupiti vsakič sproti? - Bi pri paprikah šlo z zaščitnimi vrečkami, da se ne bi skrižale? Seveda se da shranjevati svoje seme, sploh od sort, ki se jih pri nas ne dobi. Je pa potrebno veliko bolj paziti kot pri paradižnikih, saj se paprika veliko prej skriža. Vrečko bi bilo nekoliko težje natakniti na en sam cvet brez da bi ga poškodovali. Priporočam, da se obvije kar cela rastlina v času cvetenja in sicer v mrežo proti komarjem, ki bo preprečila dostop žuželkam opraševalkam. Mrežo se poceni dobi denimo v Kiku. Ena zadostuje za štiri paprike, če se reže na kvadrate, lahko pa je v eni mreži tudi več rastlin. Takole: *pika* je napisal/a: Pa je dovolj, da se potem cvetove samo stresa ali je potrebno s čopičem opraševat? Pelod je po mojih opažanjih pri paprikah zelo 'težak' in sam od sebe lepo pade na pestič, že če se rastline samo dotaknemo, tako je stresanje popolnoma dovolj za dobro oprašitev... Ivčk je napisal/a: Pika, za jajčevce delam enako kot pri paprikah in jih obvijem, ker se tudi radi križajo. Le da jih tu pa res oprašim ročno, ker se mi zdi, da samo stresanje ne zadošča. Uporabljam električno zobno krtačko, da zvibriram cvetove na zadnji strani, pod cvet postavim prst, da mi pelod pade nanj, potem pa nežno s prstom prislonim na pestič, da se pelod zalepi nanj. To počnem, ko je cvet popolnoma razprt in če se le da, da je na rastlini več odprtih cvetov, da pelod prenesem na vse. ENO SORTO NAENKRAT, potem roke dobro umijem in še razkužim preden grem na drugo sorto...

[Irenca]

Meni pa tole shranjevanje semen ne gre tako dobro od rok, kot sem mislila, da bo šlo
Sem se pa že nekaj naučila že iz čisto prvih izkušenj.

Bom opisala probleme, če bo komu kaj pomagalo ;)

Paradižnik:
Pri nekaterih sortah so se pod koprenasto vrečkico dobro oplodili cvetovi, pod nekaterimi pa niti en cvet (npr. Yellow pear).

Tudi sama sem ugotovila, da so kvadrati koprene 20×20 cm velikokrat premajhni (cvetna vejica se notri stiska in se pomendra).

Pri tistih sortah, kjer so cvetovi bili oprašeni, sem kasneje ugotovila, da so iz njih zrasli bistveno manjši plodovi kot v višjih etažah. S kopreno sem namreč zaščitila prve cvetove. In potem imam shranjeno seme iz ploda, ki sploh ni res velik in ima morda tudi zelo malo semen, malo višje pa raste krasen debelajsek s polno semen, a žal ni bil zaščiten s kopreno in ne vem, če je skrižan ali ni.
Vseeno sem se odločila, da bom shranila seme tudi od kakšnega velikega paradajza, tudi če ni bil zaščiten.
Ali jih zaščitite vsi, ki jih shranjujete?

Zgodilo se mi je tudi, da ko sem prerezala paradižnik, v njem ni bilo semen. Samo drobne drobne pikice, ki so nakazovale semena, a se niso razvila. In to ravno pri 'semenskih' plodih, ostali plodovi pa so potem imeli semena. Pa so bili plodovi enako zreli kot drugi, po mojem mnenju dovolj zreli za pobiranje semen. Se je to že komu zgodilo?

Solata:
Pustila sem gentile, da gre v cvet, zdaj pa ne vem, kdaj je čas, da zgornji del, kjer cveti, zavijem v kopreno/škrnicelj, da se seme ne usuje po tleh. In kdaj je pravi čas, da rastlino odrežem in jo obrnjeno navzdol sušim, da cvetje odcveti oz. da se seme usuje.

Paprika:
Bila sem čisto prepozna s tem, da bi zaščitila cvetove oz. cele rastline, zato sem se odločila, da bom kar shranila seme iz velikega lepega ploda z vsake rastline in upala na neskrižanje.

Tole so zapletene stvari

[metuljc]

O soalti: ko se prvih recimo 10% % cvetnih koškov (najbrž bi ti rekla cvetov) pokaže kot male regratove lučke, takrat jaz kar spulim celo rastlino in ji (pred tem) nadenem paprinat škrnicelj čez socvetja. Obrnjeno na glavo obesim nekam, kjer se počasi suši, v sami rastlini je še veliko vode in koški lepo pozorijo. Potem enkrat koške z roko pomanem, da razpadejo in najprej na situ z malimi luknjicami presejem. Potem se malo igram z različnimi siti/cedili, da odstranim večino tistega, kar niso semena. No, vseeno nekja ostane, pa kaj.
Pri paprikah (imam samo mini paprike) bom piustila po en plod, najlepši in se ne bom preveč vznemirjala, če se je kaj skrižalo. Samo, ne bom pa tega delila naprej kot sortno seme. Če je paprika dobra in mikavna za oko, mi je pravzaprav vseeno, katere sorte ali kateri križanec je.

[Irenca]

No, saj, Metuljc, jaz se zase tudi ne vznemirjam, če se skriža
Sem pa pač želela shraniti seme ravno za to, da ga lahko komu dam, ampak letos očitno ne bom mogla veliko talati

Še ena slikca moje solate, ki cveti (slikano 28.7.)


Tu še ni opaziti belih puhkov, danes pa sem jih že kar nekaj opazila. Torej je čas, da stvar izpulim. Hvala, Metuljc