Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jagodnjak - Fragaria
@robi14
Povsem takšnih izkušenj nimam, zelo podobnih pa ogromno in ti lahko podam moj pogled na izvedbo, ki si si jo zamislil.
Takšen nasad bo trajen in to pomeni, da bo moral brez večjih sprememb funkcionirati 2, 3 morda tudi več let, zato poskrbi, da boš uporabil čimbolj strukturiran substrat. Najbolje bi bilo, da ga nabaviš neposredno pri veleprodajalcih zemlje in omeni, da ga potrebuješ za traji nasad. Torej iščeš substrat za drevnino grobe strukture.
V obratnem primeru ti bo fino mleta šota, sploh pa, če bo z dodanim kompostom prehitro skompostirala in zgodilo se ti bo, da bo v posodah (ceveh) naenkrat le še za polovico prvotne količine, po izgledu pa bo črnikasto blatna snov, ki za rastline ni vredu.
V vsakem primeru pa vedi, da ti bo substrat s časom kompostiral in po največ treh letih ga boš moral nujno menjati, ... ali pa vsaj sproti dodajati in na novo saditi mlade živice, ki bodo počasi nadomeščale matične korenine.
Ker boš od rastlin pričakoval/želel največ autputa poskrbi za ustrezen input.
Prvi dejavnik v tej smeri je čimvečji volumen zemlje v katerem bo lahko maksimalno veliko korenin. Torej uporabi debelejšo cev.
Drugi dejavnik so gnojila. Tehnično gledano bo takšen nasad dejansko hidroponski in temu primerna bi bila nujna uporaba gnojil. Bolj kot vrsto in formulacijo bi izpostavil količino in konstantnost. Lažji način za tebe bi bilo vodilo kakšnega EC ali pa AM metra, ki bi ti zelo jasno sporočal koliko in kako pogosto dodajaš gnojilo, veliko težje (po mojih izkušnjah) pa ti bo slepo zaupanje nasvetu, ki je >>gnojiš vsako drugo zalivanje, vmes pa čista voda<< To se pravi izmenično, enkrat gnoj, enkrat voda, ... čisto nič pa nebi falil, če v bujni vegetaciji (od maja do sept.) gnojiš vsakič. Za takšen režim bi zadostoval 1g vodotopnega gnojila/1l vode.
Če bi želel bio varianto stvar ni tako enostavna, ne vem pa natančno, če že ni na ponudbi kakšnih bio vodotopnih gnojil. Dodajanje briketiraneh g. po vrhu zemlje je bolj tako tako, dvomim pa, da boš brskal in zasipal, plus, da je neustreznega NPK razmerja.
V primeru da bi le vztrajal na bio varianti, bi lahko čaral še s kakšnimi kompostnimi čaji, zeliščnimi prevrelkami, ... , znižati pa bi mogel tudi kvantitativna pričakovanja. Verjamem in trdim, da pa bi se v tem primeru izboljšla kvaliteta jagodk.
Morda bi še dodatno opozoril na dejstvo katerega si omenjal že sam. Pregrevanje koreninske grude se bo dogajalo v vsakem primeru, veliko pa bi težavo omili z nekakšno zaščito preko cevi. Po funkciji se idealno obnese lepljen karton (kartonske škatle iz valovitega kartona) in če bi našel neko podobno rešitev bi bilo optimalno.
Zračnost substrata - perforiranost cevi.
Več ko bo dostopa zraka v območje korenin, intenzivnejša bo rast rastlin in večja bo potreba po zalivanju. Enostavna enačba.
In še zadnji pomemben faktor.
Kultura ti bo sploh prvi dve leti nenormalno intenzivno formirala nekakšne pikčaste tvorbe, sprva bele, ki bodo počasi prehajale v opozorilno odbojno krvavo rdečo barvo. Tega ne jej, ne ti in ne ostali. Meni zaupaj naslov, da bom hodil to nadlogo strašno strokovno odstranjevati. Zastonj.
Povsem takšnih izkušenj nimam, zelo podobnih pa ogromno in ti lahko podam moj pogled na izvedbo, ki si si jo zamislil.
Takšen nasad bo trajen in to pomeni, da bo moral brez večjih sprememb funkcionirati 2, 3 morda tudi več let, zato poskrbi, da boš uporabil čimbolj strukturiran substrat. Najbolje bi bilo, da ga nabaviš neposredno pri veleprodajalcih zemlje in omeni, da ga potrebuješ za traji nasad. Torej iščeš substrat za drevnino grobe strukture.
V obratnem primeru ti bo fino mleta šota, sploh pa, če bo z dodanim kompostom prehitro skompostirala in zgodilo se ti bo, da bo v posodah (ceveh) naenkrat le še za polovico prvotne količine, po izgledu pa bo črnikasto blatna snov, ki za rastline ni vredu.
V vsakem primeru pa vedi, da ti bo substrat s časom kompostiral in po največ treh letih ga boš moral nujno menjati, ... ali pa vsaj sproti dodajati in na novo saditi mlade živice, ki bodo počasi nadomeščale matične korenine.
Ker boš od rastlin pričakoval/želel največ autputa poskrbi za ustrezen input.
Prvi dejavnik v tej smeri je čimvečji volumen zemlje v katerem bo lahko maksimalno veliko korenin. Torej uporabi debelejšo cev.
Drugi dejavnik so gnojila. Tehnično gledano bo takšen nasad dejansko hidroponski in temu primerna bi bila nujna uporaba gnojil. Bolj kot vrsto in formulacijo bi izpostavil količino in konstantnost. Lažji način za tebe bi bilo vodilo kakšnega EC ali pa AM metra, ki bi ti zelo jasno sporočal koliko in kako pogosto dodajaš gnojilo, veliko težje (po mojih izkušnjah) pa ti bo slepo zaupanje nasvetu, ki je >>gnojiš vsako drugo zalivanje, vmes pa čista voda<< To se pravi izmenično, enkrat gnoj, enkrat voda, ... čisto nič pa nebi falil, če v bujni vegetaciji (od maja do sept.) gnojiš vsakič. Za takšen režim bi zadostoval 1g vodotopnega gnojila/1l vode.
Če bi želel bio varianto stvar ni tako enostavna, ne vem pa natančno, če že ni na ponudbi kakšnih bio vodotopnih gnojil. Dodajanje briketiraneh g. po vrhu zemlje je bolj tako tako, dvomim pa, da boš brskal in zasipal, plus, da je neustreznega NPK razmerja.
V primeru da bi le vztrajal na bio varianti, bi lahko čaral še s kakšnimi kompostnimi čaji, zeliščnimi prevrelkami, ... , znižati pa bi mogel tudi kvantitativna pričakovanja. Verjamem in trdim, da pa bi se v tem primeru izboljšla kvaliteta jagodk.
Morda bi še dodatno opozoril na dejstvo katerega si omenjal že sam. Pregrevanje koreninske grude se bo dogajalo v vsakem primeru, veliko pa bi težavo omili z nekakšno zaščito preko cevi. Po funkciji se idealno obnese lepljen karton (kartonske škatle iz valovitega kartona) in če bi našel neko podobno rešitev bi bilo optimalno.
Zračnost substrata - perforiranost cevi.
Več ko bo dostopa zraka v območje korenin, intenzivnejša bo rast rastlin in večja bo potreba po zalivanju. Enostavna enačba.
In še zadnji pomemben faktor.
Kultura ti bo sploh prvi dve leti nenormalno intenzivno formirala nekakšne pikčaste tvorbe, sprva bele, ki bodo počasi prehajale v opozorilno odbojno krvavo rdečo barvo. Tega ne jej, ne ti in ne ostali. Meni zaupaj naslov, da bom hodil to nadlogo strašno strokovno odstranjevati. Zastonj.
@juglans, hvala za nasvete!
Tako strokovno se ne bom spuščal v te zadeve...
Kot substrat nameravam uporabiti gozdni humus zmešan z domoflorom in nekaj malega šote. V to bi dodal še Biobrazdin hlevski gnoj in vulkanski prah. V času vegetacije bom gnojil foliarno in pa s protifertom. Ob sajenju bom dodal mikorizne glive in kasneje nekaj algo plasmina.
Glede na letošnji poskus, ko sem par sadik vrtnih jagod vsadil v mešanico šote in humusa, ki je bila gnojena z amonsulfatom, sem v resni dilemi zaradi velikosti cevi, saj so korenine zrasle v šop velik vsaj 20 cm, nadzemni del pa je bil še malenkost večji.
Zaradii togosti cevi mi je definitivno bolj všeč polna cev, vendar so pogoji za rast veliko boljši pri perforirani drenažni cevi.
Verjetno bom uporabil kar drenažno fi 160, potem pa bom videl kako in kaj. Sadike bodo frigo.
Tako strokovno se ne bom spuščal v te zadeve...
Kot substrat nameravam uporabiti gozdni humus zmešan z domoflorom in nekaj malega šote. V to bi dodal še Biobrazdin hlevski gnoj in vulkanski prah. V času vegetacije bom gnojil foliarno in pa s protifertom. Ob sajenju bom dodal mikorizne glive in kasneje nekaj algo plasmina.
Glede na letošnji poskus, ko sem par sadik vrtnih jagod vsadil v mešanico šote in humusa, ki je bila gnojena z amonsulfatom, sem v resni dilemi zaradi velikosti cevi, saj so korenine zrasle v šop velik vsaj 20 cm, nadzemni del pa je bil še malenkost večji.
Zaradii togosti cevi mi je definitivno bolj všeč polna cev, vendar so pogoji za rast veliko boljši pri perforirani drenažni cevi.
Verjetno bom uporabil kar drenažno fi 160, potem pa bom videl kako in kaj. Sadike bodo frigo.
He he, razumljivo, ... ampak vredu, imaš neko zamisel ...
Še nekaj malenkosti. In brez strahu, to ni taka sila, da ne rečem strokovnost.
Domoflor=šota, ki je brez dodatkov
hlevski gnoj ti v posodi (kakršnikoli) sproži konico razpoložljivih hranil, temu pa sledi enako izrazito usihanje; za enoletno kulturo je to še, recimo da vredu (o časovni shemi takšnega dogajanja nebi, ker mi ne boš verjel) za večletno kulturo pa se bojim da boš presenečen. Predlagam, da si konkretno zamisliš osnovno gnojenje tudi za naslednje leto in kasneje.
Foliarno gnojenje=prehrana z infuzijo pri človeku. Zakaj?
Foliarno je primerno za korekcije in za dodajanje elementov, ki jih v splošnih mešanicah ni. (ali pa premalo glede na potrebe kulture)
Fertigacijsko gnojenje (preko korenin) je veliko bolj smiselno. Korenine, steblo, listi, plod - naravni mehanizmi v rastlini, ki jih je škoda (destruktivno) ignorirati.
Velikost posode.
Rastlina načeloma raste v sledeči dinamiki.
Razvoj korenin vspodbudi razvoj nadzemnih delov, sledi premor za akumulacijo energije, ki jo porabi za nov vzorec korenine-listi-plod/cvet in tako dalje.
Koreninski sistem brez možnosti razvoja=stagniranje rastline.
Toda, pot si že zastavil v svojih mislih in ti želim obilo raziskovalnega duha ob sladkem poplačilu, prijetno igro spoznavanja takšnega načina vzgoje ob nepričakovanih razpletih in vztrajnosti.
Poročaj ko boš imel "stvar" sestavljeno. (s slikco)
Kakšen je časovni okvir tega nasada v tvojih pričakovanjih?
Še nekaj malenkosti. In brez strahu, to ni taka sila, da ne rečem strokovnost.
Domoflor=šota, ki je brez dodatkov
hlevski gnoj ti v posodi (kakršnikoli) sproži konico razpoložljivih hranil, temu pa sledi enako izrazito usihanje; za enoletno kulturo je to še, recimo da vredu (o časovni shemi takšnega dogajanja nebi, ker mi ne boš verjel) za večletno kulturo pa se bojim da boš presenečen. Predlagam, da si konkretno zamisliš osnovno gnojenje tudi za naslednje leto in kasneje.
Foliarno gnojenje=prehrana z infuzijo pri človeku. Zakaj?
Foliarno je primerno za korekcije in za dodajanje elementov, ki jih v splošnih mešanicah ni. (ali pa premalo glede na potrebe kulture)
Fertigacijsko gnojenje (preko korenin) je veliko bolj smiselno. Korenine, steblo, listi, plod - naravni mehanizmi v rastlini, ki jih je škoda (destruktivno) ignorirati.
Velikost posode.
Rastlina načeloma raste v sledeči dinamiki.
Razvoj korenin vspodbudi razvoj nadzemnih delov, sledi premor za akumulacijo energije, ki jo porabi za nov vzorec korenine-listi-plod/cvet in tako dalje.
Koreninski sistem brez možnosti razvoja=stagniranje rastline.
Toda, pot si že zastavil v svojih mislih in ti želim obilo raziskovalnega duha ob sladkem poplačilu, prijetno igro spoznavanja takšnega načina vzgoje ob nepričakovanih razpletih in vztrajnosti.
Poročaj ko boš imel "stvar" sestavljeno. (s slikco)
Kakšen je časovni okvir tega nasada v tvojih pričakovanjih?
Plot bo postavljen v roku 14 dni, potem pripravim humus (upam, da me ne prehiti sneg) in šoto, nekje v marcu dodam še hlevski gnoj, aprila pripravim cevi in aprila/maja posadim sadike.
Sadike bom menjal na štiri leta, razen če bodo rodile, potem kasneje.
Bom pa uspešnost preverjal z vzporednim nasadom v vrtu.
Kaj pa priporočaš kot dolgotrajnejše gnojenje?
Sadike bom menjal na štiri leta, razen če bodo rodile, potem kasneje.
Bom pa uspešnost preverjal z vzporednim nasadom v vrtu.
Kaj pa priporočaš kot dolgotrajnejše gnojenje?
Prvič popravek;
Domoflor je šota z dodatki, (gnojilo, glina, nekaj kamninskih mok, ...) hotel pa sem povedati, da je potem nesmisel dodajati še prazno šoto. Se oproščam zaradi hitrih prstov.
Dolgotrajna gnojila.
Na žalost ti ne znam predlagati pametne rešitve, sploh zato, ker bo to trajni nasad, v katerega gnoja pač ne boš mogel vdelovati v zemljo. Verjetno bodo edina uporabna rešitev briketirana gnojila s korekcijskim dodajanjem P in K, ter morebiti drugih mikroelementov preko različnih kamninskih mok in podobno.
Vzporedno primerjanje z vrtnimi jagodami bo dobro vodilo kjer boš lahko opazoval razlike v rasti, .... pa tudi preizkušal različne pristope.
Domoflor je šota z dodatki, (gnojilo, glina, nekaj kamninskih mok, ...) hotel pa sem povedati, da je potem nesmisel dodajati še prazno šoto. Se oproščam zaradi hitrih prstov.
Dolgotrajna gnojila.
Na žalost ti ne znam predlagati pametne rešitve, sploh zato, ker bo to trajni nasad, v katerega gnoja pač ne boš mogel vdelovati v zemljo. Verjetno bodo edina uporabna rešitev briketirana gnojila s korekcijskim dodajanjem P in K, ter morebiti drugih mikroelementov preko različnih kamninskih mok in podobno.
Vzporedno primerjanje z vrtnimi jagodami bo dobro vodilo kjer boš lahko opazoval razlike v rasti, .... pa tudi preizkušal različne pristope.
robi14, malo pobrskaj.. rubrika Prehrana rastlin in preskrba tal
- Substrati za vzgojo sadik
- Doma narejeni substrati (domača zemlja)
- Substrati za vzgojo sadik
- Doma narejeni substrati (domača zemlja)