Prijatelji borovničarji!
Na voljo imam kar nekaj triletnih sadik različnih zanimivih sort po ugodni ceni.Imam tudi nekaj odraslih grmov sorte Bluetta!
Pozdrav Ferdo_________________Narava vse povrne!
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - II,
Malo sem gledal po trgovinah in prodajajo večinoma borovo in macesnovo okrasno lubje in sicer dimenzij 10-35 mm.
Je to primerno za mešanje v substrat za borovnice?
Zaradi većjih delcev me je malo strah, da se nebi ti napili vode in potem začeli plesneti v zemlji?
Tudi ta besedna zveza "okrasno lubje" mi je malo...
Koliko % pa se dodaja lubja v substrat? Sam mešam šoto in humus nakopan v smrekovem gozdu v razmerju 50:50, po vrhu pa nasujem cca. 3-5 cm smrekovih iglic.
Je to primerno za mešanje v substrat za borovnice?
Zaradi većjih delcev me je malo strah, da se nebi ti napili vode in potem začeli plesneti v zemlji?
Tudi ta besedna zveza "okrasno lubje" mi je malo...
Koliko % pa se dodaja lubja v substrat? Sam mešam šoto in humus nakopan v smrekovem gozdu v razmerju 50:50, po vrhu pa nasujem cca. 3-5 cm smrekovih iglic.
Če že vztrajaš na lubju, občasno se dobi tudi bistveno drobnejše, celo v kakšni akciji s popustom, ker je okrasno precej dražje, kot recimo navadno mulč lubje. Ki čisto zadošča za uporabo pri borovnicah.
Lubja brez skrbi dodaš 10 - 30 %, odvisno od ostalega materiala na gredi; lahko pa ga nadomestiš z sekanci, ki so verjetno najcenejša varianta, razen seveda žaganja.
No ja, malo prebrano, sortirano po debelini, in se uporablja za okras večinoma cvetličnih gred; je pa zato res malo predrago za nas borovničarje ...._________________mfranc
Lubja brez skrbi dodaš 10 - 30 %, odvisno od ostalega materiala na gredi; lahko pa ga nadomestiš z sekanci, ki so verjetno najcenejša varianta, razen seveda žaganja.
| robi14 je napisal/a: |
| Tudi ta besedna zveza "okrasno lubje" mi je malo... |
No ja, malo prebrano, sortirano po debelini, in se uporablja za okras večinoma cvetličnih gred; je pa zato res malo predrago za nas borovničarje ...._________________mfranc
Danes sem pripeljal novo rundo smrekovega humusa, saj v torek/sredo dobim Ferdove sadike. 
Tokrat nisem ekstra prebiral in sem pograbil tudi storže in drobne vejice, vmes pa je tudi nekaj koreninic, ki veselo držijo zemljo in humus skupaj.
Ogromno organske mase in nekaj zemlje. Upam, da bo sadikam to ustrezalo.
Na lubje in sekance bom to sezono pozabil, mogoče res, če ujamem kje kakšno akcijo, dodam malo zraven...
Tokrat nisem ekstra prebiral in sem pograbil tudi storže in drobne vejice, vmes pa je tudi nekaj koreninic, ki veselo držijo zemljo in humus skupaj.
Ogromno organske mase in nekaj zemlje. Upam, da bo sadikam to ustrezalo.
Na lubje in sekance bom to sezono pozabil, mogoče res, če ujamem kje kakšno akcijo, dodam malo zraven...
| robi14 je napisal/a: |
| Sam mešam šoto in humus nakopan v smrekovem gozdu v razmerju 50:50, po vrhu pa nasujem cca. 3-5 cm smrekovih iglic. |
No, sekanci ali poceni lubje niso tako dragi, fora pa je v tem, da napraviš substrat bolj zračen, sploh šota res naredi skozi leta mastno, nezračno pacarijo. Tako so zaželjeni tudi debelejši delci, pa tudi kremenčev pesek.
Se bom potrudil z opisom* moje zadnje (časovno) tretje grede, kjer sem na podlagi izkušenj s predhodnima dvema gredama uporabil manj kot 25% šote! Greda deluje odlično, borovničke dobro rastejo in hitro zarodijo! Struktura grede tudi po daljšem času ostaja zračna.
* Opis te grede je v Borovnicah I, a je žal ostal brez slik (ki so izginile tudi v mojem arhivu slik - odšle z nekim ključem
) zato ga bom korigiral, da bo bolj razumljiv._________________mfranc-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
No, jaz sem svojo letošnjo jamo za borovnice, ki je imela volumen približno 1,2 m3, napolnil s približno 400 litri šote ( 1 bala in pol pa še malo ), 3 vrečami žaganja, ki je vsebovalo tudi nakaj večjih delcev ter lubja, ostalo pa je bil mešan material iz bolj kislih gozdov. Vse sorte sem nabasal notri - humus, iglice, vejice, nekaj tudi glineno-ilovnate zemlje izpod humusa, celo nekaj maha, kakšen storž, tudi kak grmiček gozdnih borovnic je "padel" v vrečo ...
Kakšnih 12-15 vreč tega je naneslo, ne vem več ...
Spodaj sem najprej vrgel nekaj smrekovih vej in eno vrečo storžev. Ne vrh pa še eno vrečo žaganja.
Kremenovega peska nisem dodajal, sem pa v spodnjo polovico natresel 3 ali 4 lopate vrtne zemlje. Menim, da to ne bi smelo preveč škoditi.
V spodnjo polovico sem založno natresel tudi malo amonijevega sulfata in Agrolitovega gnojila za borovnice.
Sadike so posajene na razdaljo 1 m ena od druge. Nekdo je napisal, da jo to premalo.
Morda bi jih bilo res bolje dati še malo bolj narazen, ampak sem imel že pripravljene deske za ograjo te "gredice", zato nisem spreminjal načrtov.
Verjamem, da bo kljub temu raslo in ne bodo dušile ena drugo.
Lega je odprta, zelo zračna, s celodnevnim soncem ( kadar sije
).
Vmes sem za hec posadil na vsako stran še po dve sadiki brusnic.
Ideja je, da bi - ko se razrastejo - delovale kot nekakšna zastirka.
Verjetno nisem naredil vsega čisto idealno, ampak verjamem, da povsem narobe pa tudi ni.
Nekaj namigov in idej sem našel tukaj, malo pa tudi po občutku.
Kakšnih 12-15 vreč tega je naneslo, ne vem več ...
Spodaj sem najprej vrgel nekaj smrekovih vej in eno vrečo storžev. Ne vrh pa še eno vrečo žaganja.
Kremenovega peska nisem dodajal, sem pa v spodnjo polovico natresel 3 ali 4 lopate vrtne zemlje. Menim, da to ne bi smelo preveč škoditi.
V spodnjo polovico sem založno natresel tudi malo amonijevega sulfata in Agrolitovega gnojila za borovnice.
Sadike so posajene na razdaljo 1 m ena od druge. Nekdo je napisal, da jo to premalo.
Morda bi jih bilo res bolje dati še malo bolj narazen, ampak sem imel že pripravljene deske za ograjo te "gredice", zato nisem spreminjal načrtov.
Verjamem, da bo kljub temu raslo in ne bodo dušile ena drugo.
Lega je odprta, zelo zračna, s celodnevnim soncem ( kadar sije
).Vmes sem za hec posadil na vsako stran še po dve sadiki brusnic.
Ideja je, da bi - ko se razrastejo - delovale kot nekakšna zastirka.
Verjetno nisem naredil vsega čisto idealno, ampak verjamem, da povsem narobe pa tudi ni.
Nekaj namigov in idej sem našel tukaj, malo pa tudi po občutku.