Nekaj objav nazaj sem pisal o bavarskem kiviju, da če ga oberemo, zelo hitro preveč dozori, postane temen in grenak. Po letošnjih izkušnjah je važno, da je na hladnem, obran ali neobran, ista figa, ko ga daš na toplo je pa zelo hitro premehak in zanič.
Navaden kivi smo enkrat nekaj plodov pustili veliko dlje od zrelosti (ko se rad odtrga) in ni bil več tako dober. Mi ga poberemo, ko se še toliko drži, da ti med obiranjem noben ne pade iz drevesa.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kivi - Actinidia
| babaco je napisal/a: |
| V naslednjih letih bo do gotovo zacveteli tudi ženski cvetovi. |
Hja, zunaj mraz, znotraj toplo... in ker do spleta ni daleč... :
skratka, našel sem tega gospoda, ki pravi, da je po ˝smrti˝ moške rastline kivija vse svoje ženske aktinidije oprašil s gibbellin-om - trikratno tretiranje in plodovi so mu bili zagotovljeni.
https://www.youtube.com/watch?v=mgnycYb8_VI
https://www.youtube.com/watch?v=ZWNkVt1GbT8
Je to možno? Kako? Kaj je potem gibbellin? In seveda, ali gibbellin lahko spremeni mojo jenny ˝možačo˝ v kaj bolj prijetnega?
Babaco? Metuljc?
Lp.
Moj prijatelj je pred 28 leti posadil tri sadike kivija. V tem času mu je že pred leti vzela slovo ženska sadika, pred tremi leti pa še moška. Vic je v tem, da kljub temu vsako leto polno rodi preostala ženska sadika. Najverjetneje se oplodi od kakšnega soseda, ki pa nobeden ni prav blizu. Je pa sadika debela, da jo ne objameš z obema palcema in kazalcema.
Saj v bistvu sem že pregledal/prebral ang. wikipedijo (gibberellin), pa ni to za hitro branje, vsaj zame ne. Bom kasneje še...
(napaka zgoraj, mislim, da je stvar tipkovnice - nekaj mi nagaja...).
Metuljc, ni treba podrobno..., vesel bi bil, če kaj napišeš o praktični rabi, rezultatih in posledicah uporabe...
Hvala.
(napaka zgoraj, mislim, da je stvar tipkovnice - nekaj mi nagaja...).
Metuljc, ni treba podrobno..., vesel bi bil, če kaj napišeš o praktični rabi, rezultatih in posledicah uporabe...
Hvala.
@mravlja
Področje rastlinskih hormonov je dejansko cela in zelo obsežna znanost, ki, kolikor vem, še zdaleč ni povsem raziskana. Dokler sem tematiko še spremljal, so se pojavljala vedno nova spoznanja - odkritja, in podatek, da obstaja preko 200 vrst giberilinskih kislin ali hormonov daje slutiti kako kompleksno področje je to.
Uporaba laboratorijsko sintetiziranih substanc v praksi pa je po mojem mnenju še zahtevnejši projekt, ker obstaja vsaj ena večna spremenljivka in to je stanje rastline v dotičnem trenutku aplikacije. Aplikacija in pričakovani rezultati so v resnici kar zahteven izziv, ki brez velike kilometrine vodijo v tveganje povsem obratnih rezultatov včasih tudi dolgotajnejših posledic. Nizozemci so na tem področju pravi stručkoti, sploh posamezni tehnologi, ki jih najemajo vrtnarska podjetja kot svetovalce. (he he, zanimivo a ne, pri nas je pa "privatnik" mojster za vse. Tehnolog, fizikalec, pravni strokovnjak, predstavnik "družbene klase" pri maši, ... skratka vse in konkurira razvitemu severu)
Ampak vseeno, tebe zanima praksa.
V sadjarstvu se po mojem vedenju v večini uporablja giberilinske pripravke 4+7 s katerimi zagotavljajo enakomernejši (morda tudi večji) nastavek cvetnih brstov, ne vem pa če ne tudi za večje nastavljanje ženskih cvetov pri dvodomnih rastlinah. Recimo hruške so nasplošno znan predstavnik našega prostora, ki so že po naravi težje oprašljive, saj čebele slabše letajo na njihovo cvetje. Za njih vem, da se veliko uporablja tudi takšne pripravke.
Drugi primer uporabe teh zadev je zelenjadarstvo, česar se po mojem mnenju ljudje sploh ne zavedamo kako masovno se v svetu uporablja tozadevna manipulacija rastlin začenši s plodovkami v rastlinjakih in nato še kapusnic, čebulnic s porom vred itd. Kolikor vem se tu več uporablja GA 3 za spodbujanje rasti glavnega poganjka, vzporedno pa še zaviralce rasti za optimalno zorenje plodov. (plodovke)
Eno od možnih vej uporabe je tudi v maksimiranju ženskih socvetij pri indijski konoplji, pa potem v okrasnih rastlinah, kjer zopet mnogih kultur dejansko ni več vzgojenih brez rastnih regulatorjev, pa verjetno še mnogo tega.
Konkretni primer tega "ruskega čovijeka" ne znam komentirati drugače, kot je že domnevala metuljc, bi pa dodal še en vidik takšnih praks.
Rastline imajo v naravi vgrajene različne mehanizme za dolgotrajen in vzdržen razvoj tako posamezne rastline, kot celega rodu, nenazadnje pa tudi celega rastlinskega kraljestva. In del tega varovalnega sistema so tudi rastlinski hormoni, ki regulirajo po naravnem optimalen razvoj. Na drugi strani pa so vsa odstopanja obsojena na propad, ... razen, če v zadevo ni vmešan človek, ki vzpodbuja dotična odstopanja.
Recimo eno od bolj očitnih in vzporednih odstopanj je povečana poraba hranil, kar je potrebno nekako nadomestiti, drugo od močneje, strokovno do znanstveno dokazljivem odstopanju pa je zanikanje večjih odklonov sprejemljivosti takšnih živil. (upam da se prepozna sarkazem) V posameznih državah so takšna sredstva dovoljena v EKO pridelavi, recimo.
No, pa da zaključim tole besedičenje. O koncentracijah in samih pripravkih je nesmiselno, ker ... ni pametno.
Pusti tvojo možačo pri miru, raje ji privošči kakšno družbo za izboljšanje povprečja.
Področje rastlinskih hormonov je dejansko cela in zelo obsežna znanost, ki, kolikor vem, še zdaleč ni povsem raziskana. Dokler sem tematiko še spremljal, so se pojavljala vedno nova spoznanja - odkritja, in podatek, da obstaja preko 200 vrst giberilinskih kislin ali hormonov daje slutiti kako kompleksno področje je to.
Uporaba laboratorijsko sintetiziranih substanc v praksi pa je po mojem mnenju še zahtevnejši projekt, ker obstaja vsaj ena večna spremenljivka in to je stanje rastline v dotičnem trenutku aplikacije. Aplikacija in pričakovani rezultati so v resnici kar zahteven izziv, ki brez velike kilometrine vodijo v tveganje povsem obratnih rezultatov včasih tudi dolgotajnejših posledic. Nizozemci so na tem področju pravi stručkoti, sploh posamezni tehnologi, ki jih najemajo vrtnarska podjetja kot svetovalce. (he he, zanimivo a ne, pri nas je pa "privatnik" mojster za vse. Tehnolog, fizikalec, pravni strokovnjak, predstavnik "družbene klase" pri maši, ... skratka vse in konkurira razvitemu severu)
Ampak vseeno, tebe zanima praksa.
V sadjarstvu se po mojem vedenju v večini uporablja giberilinske pripravke 4+7 s katerimi zagotavljajo enakomernejši (morda tudi večji) nastavek cvetnih brstov, ne vem pa če ne tudi za večje nastavljanje ženskih cvetov pri dvodomnih rastlinah. Recimo hruške so nasplošno znan predstavnik našega prostora, ki so že po naravi težje oprašljive, saj čebele slabše letajo na njihovo cvetje. Za njih vem, da se veliko uporablja tudi takšne pripravke.
Drugi primer uporabe teh zadev je zelenjadarstvo, česar se po mojem mnenju ljudje sploh ne zavedamo kako masovno se v svetu uporablja tozadevna manipulacija rastlin začenši s plodovkami v rastlinjakih in nato še kapusnic, čebulnic s porom vred itd. Kolikor vem se tu več uporablja GA 3 za spodbujanje rasti glavnega poganjka, vzporedno pa še zaviralce rasti za optimalno zorenje plodov. (plodovke)
Eno od možnih vej uporabe je tudi v maksimiranju ženskih socvetij pri indijski konoplji, pa potem v okrasnih rastlinah, kjer zopet mnogih kultur dejansko ni več vzgojenih brez rastnih regulatorjev, pa verjetno še mnogo tega.
Konkretni primer tega "ruskega čovijeka" ne znam komentirati drugače, kot je že domnevala metuljc, bi pa dodal še en vidik takšnih praks.
Rastline imajo v naravi vgrajene različne mehanizme za dolgotrajen in vzdržen razvoj tako posamezne rastline, kot celega rodu, nenazadnje pa tudi celega rastlinskega kraljestva. In del tega varovalnega sistema so tudi rastlinski hormoni, ki regulirajo po naravnem optimalen razvoj. Na drugi strani pa so vsa odstopanja obsojena na propad, ... razen, če v zadevo ni vmešan človek, ki vzpodbuja dotična odstopanja.
Recimo eno od bolj očitnih in vzporednih odstopanj je povečana poraba hranil, kar je potrebno nekako nadomestiti, drugo od močneje, strokovno do znanstveno dokazljivem odstopanju pa je zanikanje večjih odklonov sprejemljivosti takšnih živil. (upam da se prepozna sarkazem) V posameznih državah so takšna sredstva dovoljena v EKO pridelavi, recimo.
No, pa da zaključim tole besedičenje. O koncentracijah in samih pripravkih je nesmiselno, ker ... ni pametno.
Pusti tvojo možačo pri miru, raje ji privošči kakšno družbo za izboljšanje povprečja.
| juglans je napisal/a: |
| @mravlja Področje rastlinskih hormonov je dejansko cela in zelo obsežna znanost, ... ... ... ... Pusti tvojo možačo pri miru, raje ji privošči kakšno družbo za izboljšanje povprečja. |
Juglans, hvala ti za tvoj prispevek. Rešil si me in to dobesedno...
Odkar sem videl, kaj dela g. Saša, ga imam stalno v mislih. gartlc.mojforum... in prej rastline....* prebiram dobrih 6 let. Kampanjsko, ker mi čas več (še) ne dopušča. Vse, kar sem v tem času prebral, mi je bilo nekako logično in razumljivo. Tole pač ne...
Ves današnji prosti čas sem nekaj brskal na tole temo. Bolj ko sem brskal, več tega je bilo... Ko sem bil odsoten sem prišel do zaključka, da moram Metuljc (žal za drugega ne vem, oz. nisem vedel) vprašati samo še eno stvar - ali ni to bolj zgodba za ˝ljubitelje vrtnic˝, in ne za nekoga, ki hoče svoj ˝rezultat˝ pojesti (... posledice uporabe... !). In pa seveda, če tega ona ne prakticira (tako sem razumel), kaj čem potem jaz ... ?
Ne bom si več belil glave. Jenny pa dobi družbo v novem letu...
Pa fejst bod.