Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
Heh, lahko bi jo pustil v loncu in bi potem to bi bilo stalno mesto, kajne. Dokler bi zdržala. Oprosti, ampak tvoj stavek, na katerega sem zadnjič postavil vprašanje, je nejasno sestavljen. ( S stalnega mesta nekaj ni mogoče presajat, ker potem po definiciji ni stalno; kvečjemu lahko presadiš na stalno mesto; ne na stalnem mestu.)
| lovor je napisal/a: | ||
Če si jo imel v loncu eno leto, kjer je dobro uspevala in jo naslednjo jesen presadiš na predvideno stalno mesto v vrtu, naj bi torej imela malo šans, da preživi   |
Ne, gre za to, da globoko požene centralno korenino (če je v zemlji in jo ima kam pognati) in je grozno nesrečna, če ostane brez nje.
Kako globoko? Tile dve sta prav mladi, pa glej to:
https://permies.com/t/45418/hard-transplant-pawpaw-tree-insane
Naj pripodam razmišljanje in opazke pri podobno okarakterizirani rastlini z glavno korenino - hrastom.
Pred tem pa še. Menim, da so bile ti dve asimini izkopani na kakšnem peščenem, oz. prodnatem področju, in še to je moralo biti tudi v globini dokaj rahlo, nekompaktno področje.
Pred časom sem opazoval odstranjevanje večjega hrastovega štora. Drevo je imelo cca 3/4 m premera in pričakoval sem malce konkretnejše sopihanje večjega rovokopača. No, ampak izkopan je bil brez kakšnih večjih pretresov, razen tega, da je bil koreninski sistem košat in neroden. Predvsem me je zanimalo kako bo zgledala situacija z glavno korenino, ki pa je ni bilo v takšni obliki, kot sem jo pričakoval. Na globini 70 morda 80 cm je koreninski sistem zaključil z vertikalno rastjo in v tem območju se je nato razpredal le v horizontali. Pa je bila zemlja brez kakršnega koli kamenja. Globoka zemlja bi rekli, v resnici pa področje s kompaktno glineno podlago.
Zaključek. Če zemlja ne omogoča razrast korenine, se le te ne razvijajo v tisto smer, pač pa drugam. Po navadi je to v vrhnjem sloju, recimo do 3/4 metra globoko. Upam si ugibati, da tudi večina naših asimin ne naredi niti podobne situacije pod zemljo, kot jo impozantno prikazuje zgornja slika. Seveda pa to ne pomeni, da drevo nima tendence rasti glavne korenine, le da se to malce prilagodi obstoječim razmeram.
Tako, malo razmišljam. Sicer pa vse predhodno povedano drži.
Lovor je spraševal o prestavitvi iz lonca na stalno mesto in to po mojem nebi smelo biti kakorkoli problematično, ... razen, če se ne poglobim v nekatera skrita dejstva.
Z namenom čimbolj jasne slike jih bi nekoliko v pretiravanju opisal na sledeč način.
Drevo z zelo specifičnim koreninskim sistemom in za posode precej neprimernim, torej slabo razvejanimi koreninami, se v posodi dolgoročno ne more dobro obnesti. (OK, pri tebi se je, a kljub vsemu ...) Posledično mu slabi vitalnost in s tem življenska moč. To se predvsem opaža v ekscesnih situacijah, ki jih potem težje premaguje, poleg tega pa so korenine zavite v bloku, ki ga je določala posoda. In to zadnje je sploh največkrat determinantno za slabši uspeh v prihodnjosti.
Zaradi zmanjšane vitalnosti in potencialnih sprememb z neugodnimi razmerami se prav lahko zgodi, da rastlina ne zmore dovolj hitro pognati nove rasti korenin izven prvotne koreninske grude, zato pa bolj ali manj očitno vegetira brez vidnejšega napredovanja. Ponavadi si to razlagamo kot nekakšno "šok" situacijo zaradi spremembe, ki da rastlina potrebuje čas, v resnici pa je "šok" situacija zaradi izčrpanosti in nezmožnosti prebitja kritične točke z največjo napako ki jo izberemo v pomoč. Čakamo, da si rastlina opomore. Konkretno takšna rastlina ni zmožna pognati močnejših in mladih korenin v svežo zemljo, čeprav je ta dobro pognojena in samo mlade korenine omogočajo dober ter obilen sprejem vode s hranili. Na prvi pogled se to zdi nemogoče, a se v praksi pogosto dogaja v primerih presajanja starejših rastlin iz posod na prosto, vzporedna težava pa je tudi izsušenost koreninske grude v zemlji. Zaradi skoncentriranih korenin se gruda hitro izsuši, mi pa tega ne opazimo, ker je le ta zasuta v zemlji.
V takšnem stanju je najpametnejša pomoč rastlini redno zalivanje s hkratnim dognojevanjem, da rastlino dobesedno poforsiramo k bujni rasti. Tudi, če je za vrsto netipično obilnejša rast, je manj škode, kot obratno. Nezgrešljiva analogija je: "Kakršna rast nad zemljo, takšna rast je tudi pod zemljo." in tako zagotovilo, da so uspele pognati nove močnejše korenine v svežo zemljo.
Recimo, da bi takšno pozornost namenjal do dve leti, nato pa bi verjetno že moralo biti dovolj moči za samostojno premagovanje poletnih suš in podobnih situacij.
A, da se ne bo zalivalo in dodatno dognojevalo kar tako povprek, naj se opazuje prvo rast rastline do zgodnjega poletja in se šele nato odloča za ukrepe. Vseeno pa na začetku z dodatno nego naredimo manj škode kot pa obratno.
Obilo uspeha, ... pa malo poročaj o opaženih detajlih, ki sem jih želel izpostaviti. (upam, da sem bil dovolj jasen)
Pred tem pa še. Menim, da so bile ti dve asimini izkopani na kakšnem peščenem, oz. prodnatem področju, in še to je moralo biti tudi v globini dokaj rahlo, nekompaktno področje.
Pred časom sem opazoval odstranjevanje večjega hrastovega štora. Drevo je imelo cca 3/4 m premera in pričakoval sem malce konkretnejše sopihanje večjega rovokopača. No, ampak izkopan je bil brez kakšnih večjih pretresov, razen tega, da je bil koreninski sistem košat in neroden. Predvsem me je zanimalo kako bo zgledala situacija z glavno korenino, ki pa je ni bilo v takšni obliki, kot sem jo pričakoval. Na globini 70 morda 80 cm je koreninski sistem zaključil z vertikalno rastjo in v tem območju se je nato razpredal le v horizontali. Pa je bila zemlja brez kakršnega koli kamenja. Globoka zemlja bi rekli, v resnici pa področje s kompaktno glineno podlago.
Zaključek. Če zemlja ne omogoča razrast korenine, se le te ne razvijajo v tisto smer, pač pa drugam. Po navadi je to v vrhnjem sloju, recimo do 3/4 metra globoko. Upam si ugibati, da tudi večina naših asimin ne naredi niti podobne situacije pod zemljo, kot jo impozantno prikazuje zgornja slika. Seveda pa to ne pomeni, da drevo nima tendence rasti glavne korenine, le da se to malce prilagodi obstoječim razmeram.
Tako, malo razmišljam. Sicer pa vse predhodno povedano drži.
Lovor je spraševal o prestavitvi iz lonca na stalno mesto in to po mojem nebi smelo biti kakorkoli problematično, ... razen, če se ne poglobim v nekatera skrita dejstva.
Z namenom čimbolj jasne slike jih bi nekoliko v pretiravanju opisal na sledeč način.
Drevo z zelo specifičnim koreninskim sistemom in za posode precej neprimernim, torej slabo razvejanimi koreninami, se v posodi dolgoročno ne more dobro obnesti. (OK, pri tebi se je, a kljub vsemu ...) Posledično mu slabi vitalnost in s tem življenska moč. To se predvsem opaža v ekscesnih situacijah, ki jih potem težje premaguje, poleg tega pa so korenine zavite v bloku, ki ga je določala posoda. In to zadnje je sploh največkrat determinantno za slabši uspeh v prihodnjosti.
Zaradi zmanjšane vitalnosti in potencialnih sprememb z neugodnimi razmerami se prav lahko zgodi, da rastlina ne zmore dovolj hitro pognati nove rasti korenin izven prvotne koreninske grude, zato pa bolj ali manj očitno vegetira brez vidnejšega napredovanja. Ponavadi si to razlagamo kot nekakšno "šok" situacijo zaradi spremembe, ki da rastlina potrebuje čas, v resnici pa je "šok" situacija zaradi izčrpanosti in nezmožnosti prebitja kritične točke z največjo napako ki jo izberemo v pomoč. Čakamo, da si rastlina opomore. Konkretno takšna rastlina ni zmožna pognati močnejših in mladih korenin v svežo zemljo, čeprav je ta dobro pognojena in samo mlade korenine omogočajo dober ter obilen sprejem vode s hranili. Na prvi pogled se to zdi nemogoče, a se v praksi pogosto dogaja v primerih presajanja starejših rastlin iz posod na prosto, vzporedna težava pa je tudi izsušenost koreninske grude v zemlji. Zaradi skoncentriranih korenin se gruda hitro izsuši, mi pa tega ne opazimo, ker je le ta zasuta v zemlji.
V takšnem stanju je najpametnejša pomoč rastlini redno zalivanje s hkratnim dognojevanjem, da rastlino dobesedno poforsiramo k bujni rasti. Tudi, če je za vrsto netipično obilnejša rast, je manj škode, kot obratno. Nezgrešljiva analogija je: "Kakršna rast nad zemljo, takšna rast je tudi pod zemljo." in tako zagotovilo, da so uspele pognati nove močnejše korenine v svežo zemljo.
Recimo, da bi takšno pozornost namenjal do dve leti, nato pa bi verjetno že moralo biti dovolj moči za samostojno premagovanje poletnih suš in podobnih situacij.
A, da se ne bo zalivalo in dodatno dognojevalo kar tako povprek, naj se opazuje prvo rast rastline do zgodnjega poletja in se šele nato odloča za ukrepe. Vseeno pa na začetku z dodatno nego naredimo manj škode kot pa obratno.
Obilo uspeha, ... pa malo poročaj o opaženih detajlih, ki sem jih želel izpostaviti. (upam, da sem bil dovolj jasen)
Verjetno burja ob nizkih temperaturah resnično potencira škodo, tega namreč ne poznam. Vem pa, da je zelo nizke temperature brez vetra ne poškodujejo tako hitro.
Moja je preživela (dokler je živela, ker je sedaj ni več) z vsemi brsti vred tudi -20°C (1 noč), sicer pa večkrat -15°C in podobno.
Večja težava pri njej je ta, da spomladi zelo hitro prične z vegetacijo, čeprav so nočne slane še čisto pričakovane. In takrat so bili, vsaj na moji lokaciji, kritični momenti, ko je prektično vse pomladi tudi temeljito pomrznila. V glavnem je vsako leto pričenjala z rastjo iz sekundarnih brstov, cvetni nastavki - brsti, sploh pa tudi že odprti cvetovi so se po kakšni "ostri" noči le še osipali..
Moja je preživela (dokler je živela, ker je sedaj ni več) z vsemi brsti vred tudi -20°C (1 noč), sicer pa večkrat -15°C in podobno.
Večja težava pri njej je ta, da spomladi zelo hitro prične z vegetacijo, čeprav so nočne slane še čisto pričakovane. In takrat so bili, vsaj na moji lokaciji, kritični momenti, ko je prektično vse pomladi tudi temeljito pomrznila. V glavnem je vsako leto pričenjala z rastjo iz sekundarnih brstov, cvetni nastavki - brsti, sploh pa tudi že odprti cvetovi so se po kakšni "ostri" noči le še osipali..
| juglans je napisal/a: |
| ... Moja je preživela (dokler je živela, ker je sedaj ni več) z vsemi brsti vred tudi -20°C (1 noč), sicer pa večkrat -15°C in podobno. ... |
Juglans, -20°C ? Pa kje ti živiš
?Kaže, da Gorenjska res ni več to, kar je bila.
Torej si asimino(e) dal ven. Ali ti je sama prišla proč... ?
Vseeno se mi zdi, da bi pri neki določeni starosti/zrelosti sadike oz. drevesa naše podnebje zanjo ne bi smelo biti problem. Ali pač?
Lp.
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5228
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
| mravlja je napisal/a: | ||
Juglans, -20°C ? Pa kje ti živiš ?Kaže, da Gorenjska res ni več to, kar je bila. |
Ja, saj piše, kje živi. V Beli Krajini !
Kolikor vem, asimina izhaja iz Severne Amerike in zato v našem podnebju ne bi smela imeti kakšnih posebnih težav s temperaturami.
| Andrej Banko je napisal/a: | ||||
Ja, saj piše, kje živi. V Beli Krajini ! Kolikor vem, asimina izhaja iz Severne Amerike in zato v našem podnebju ne bi smela imeti kakšnih posebnih težav s temperaturami. |
Andrej,
saj
, poreklo asimine in juglansa mi je bilo jasno , me je pa ˝zmotila˝ usoda njegove(-ih). Me je presenetilo in začudilo hkrati - problemov z vzgojo asimin pa pri nas res nisem pričakoval.Upam, da napiše, da se jih je naveličal in da jih je dal sam ven
.